Nizozemec, ki je namesto Mira Cerarja branil slovenske interese

Nedeljsko-ponedeljkovega vrha voditeljev evrskih držav na temo Grčije se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, a je z zasedanja odšel približno dve uri pred koncem, saj je moral v Ljubljani sprejeti generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga.

Rutte kot zastopnik slovenskih interesov Za zastopanje slovenskih stališč je pooblastil nizozemskega kolega Marka Rutteja. Poglejmo, kdo sploh je nizozemski predsednik vlade, ki je v Bruslju v končnici maratonske seje o Grčiji branil tudi slovenske barve.

Leta 1967 rojeni Rutte je od leta 2006 predsednik konservativno-liberalne stranke VVD. Pred vstopom v politiko si je, čeprav je po izobrazbi zgodovinar, svoj kruh služil v gospodarstvu. Med drugim je bil dolga leta zaposlen v multinacionalki Unilever.

Prva Ruttejeva vlada je bila manjšinska vlada Leta 2010 je stranko, ki je zagovornica svobodnega tržnega gospodarstva, a ne nasprotuje socialni državi, na parlamentarnih volitvah popeljal k zmagi in postal prvi liberalni nizozemski predsednik vlade po dolgih desetletjih.

Toda koalicija, ki jo je sklenil z nizozemskimi krščanskimi demokrati (CDA), je bila krhka, saj je bila v parlamentu odvisna od podpore Geerta Wildersa, vodje protitujske in protiislamske Stranke za svobodo.

Zategovanje pasu je usodno za prvo Ruttejevo vlado Usoden za Ruttejevo prvo vlado je bil varčevalno naravnan proračun za leto 2013, saj je Wilders nasprotoval proračunskim rezom v višini 16 milijard evrov in je zato manjšinski vladi spomladi 2012 odtegnil podporo. Septembra 2012 so bile predčasne volitve, na katerih pa je Ruttejeva stranka – kljub v večini držav nepriljubljeni politiki zategovanja pasu – znova zmagala, in sicer še bolj prepričljivo kot leta 2010.

Druga Ruttejeva vlada je "škrlatna" vlada Tokrat je Rutte sestavil veliko bolj trdno "škrlatno" vlado z nizozemskimi laburisti (škrlatna koalicija je koalicija med modrimi, tj. liberalci, in rdečimi, tj. laburisti, op. p.). Finančni minister v tej vladi je postal laburist Jeroen Dijsselbloem, ki tudi vodi evroskupino, neformalno delovno telo finančnih ministrov evrskih držav.

Ruttejeva Nizozemska, ki je sama šla skozi varčevalne proračunske reze, spada v blok severnoevropskih držav, ki so nepopustljive do prezadolžene Grčije in od egejske države zahtevajo varčevalno politiko in tržne reforme.

Rutte ne bi imel nič proti grexitu Rutte tudi ni nasprotnik grexita – izstopa Grčije iz evroobmočja. Takšna stališča je zastopal tudi na bruseljskem nedeljsko-ponedeljkovem vrhu predsednikov vlad evrskih držav o Grčiji.