Torek, 12. 11. 2013, 8.35
8 let, 7 mesecev
Nemčija v primežu Evrope in ZDA
Nemčija bo letos postala svetovni podprvak v izvozu. Pred njo bo po napovedih zveze nemških gospodarskih zbornic (DIHK) le Kitajska, prehitela pa bo ZDA, ki so bile lani še na drugem mestu. Ti podatki niso presenečenje, saj zadnjih nekaj let nemški izvoz strmo narašča, s tem pa ima Nemčija vse večji zunanjetrgovinski presežek.
Toda nemški presežek gre mnogim v nos. Zadnje čase so kritike vse številnejše in odmevnejše. Najprej so se konec oktobra oglasili v ameriškem finančnem ministrstvu, kjer so v polletnem poročilu Nemčiji očitali, da njen izvozno naravnan gospodarski model škoduje tako evroobmočju kot celotnemu svetovnemu gospodarstvu. Tudi Mednarodni denarni sklad (MDS) je prepričan, da nemška izvozna politika ovira okrevanje evropskega gospodarstva. Podpredsednik MDS David Lipton je na nedavnem obisku v Berlinu Nemcem svetoval, da znižajo trgovinski presežek. S povečanjem uvoza iz drugih držav evrskega območja bi Nemčija pomagala kriznim državam.
V primeru ugotovljenih kršitev bo morala Nemčija plačati kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Glede na to, da je bil nemški BDP lani visok 2,6 bilijona evrov, bi morala Nemčija plačati okrog 2,6 milijarde evrov.
V Nemčiji so seveda ob teh očitkih skočili pokonci. Za nemško finančno ministrstvo so zahteve po znižanju trgovinskega presežka že blizu planskemu gospodarstvu. Kot opozarjajo, nikogar po svetu ne silijo, da kupuje nemške avtomobile in stroje. Zakaj torej nemška vlada nemškim podjetjem ne prepove izvoza, se sprašujejo Nemci, ki poudarjajo, da kaj takšnega ni delovalo niti v socializmu. Ob tem opozarjajo, da niso Nemci krivi za to, da so nekatera evropska gospodarstva nekonkurenčna.
Po raziskavi inštituta Ifo je pri izvozu nemških končnih izdelkov med letoma 1995 do 2008 narasel delež sestavnih delov oziroma polizdelkov, ki so jih naredili v drugih državah, in sicer s 13,5 odstotka na 20 odstotkov. Poleg tega imajo velika nemška izvozno usmerjena podjetja številne tovarne po drugih državah, s čimer skrbijo tudi za gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest v teh državah.
Tudi nemško združenje delodajalcev, BDA – Die Arbeitgeber, zavrača kritike glede izvoza in domnevno premajhne domače porabe. Kot pojasnjujejo, Nemčija pravzaprav nima tako nizke porabe. Lani je bila zasebna poraba pet odstotkov višja kot leta 2007, kar je večja rast kot v Franciji.
Kot kažejo statistični podatki, je Nemčija v zadnjih letih zelo okrepila izvoz in s tem tudi trgovinski presežek z državami zunaj evroobmočja. Od leta 2005 do 2009 je imela Nemčija večji presežek z državami evroobmočja kot s preostalimi državami (glej prvi graf). Preobrat se je zgodil leta 2010, ko je bil presežek s preostalim svetom večji od presežka v evroobmočju.
Lani je bil presežek s preostalim svetom (126 milijard evrov) kar dvakrat večji kot od presežka z državami evroobmočja (60 milijard evrov). To pomeni, da je Nemčija vse manj odvisna od držav evroobmočja, kar je zanjo tudi varnejše v primeru razpada evroobmočja, in vse bolj od razvijajočih se trgov – Kitajske, Rusije, Indije, Brazilije. Nemčija ima trgovinski presežek tudi z ZDA.
Poleg tega, kot ugotavlja nemški inštitut Ifo, se neto trgovinski presežek Nemčije z državami evroobmočja uporablja za t. i. Target posojila nemške Bundesbanke Evropski centralni banki (ta posojila ECB uporablja za financiranje plačilno-bilančnih primanjkljajev prezadolženih evrskih držav) in druge oblike pomoči kriznim državam v evroobmočju.
Neto trgovinski presežek s preostalimi državami pa nemška podjetja vlagajo v države zunaj evrskega območja: od Vzhodne Evrope do Južne Amerike. Kot menijo nekateri v Nemčiji, bi morala podjetja ta denar vlagati v Nemčijo in s tem spodbuditi tudi uvoz in domačo porabo. Za nemški inštitut DIW bi bila to t. i. kraljevska pot za rešitev krize v južnoevropskih evrskih državah, ki bi bila na koncu tudi v prid nemškemu gospodarstvu.