Nemčija napoveduje konec "kaotičnega priseljevanja"

Merklova je dolgo zatrjevala, da pravica do azila ne pozna zgornje meje (da torej ni številčne zgornje meje za prihod beguncev oziroma prosilcev za azil v Nemčijo). To je jezilo zlasti bavarsko CSU in tudi vse več članov njene CDU, ki zahtevajo omejevanje priseljevanja oziroma določitev zgornje meje.

Kanclerka prevzela zamisel svojega ministra Zdaj, nekaj dni po terorističnih napadih v Parizu, pa je Merklova na vrhu G-20 v Turčiji predstavila novo begunsko politiko – določitev begunskih kvot. Kot pojasnjujejo v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, to dejansko pomeni uvajanje zgornje meje za prihod beguncev oziroma prosilcev za azil.

Uveljavitev kvot je že pred tedni predlagal nemški notranji minister Thomas de Maiziere, a se je takrat nanj vsula ploha očitkov, tudi iz vrst CDU, da skuša na ta način odpraviti pravico do azila. Minister je takrat tudi predlagal, da bi vsaka evropska država določila kvoto oziroma zgornjo mejo beguncev, ki bi jih sprejela, če bi bilo beguncev več, pa bi jih morale sprejemati tudi neevropske države.

Kako uničiti posel tihotapcem nezakonitih priseljencev Zdaj je de Maizierovo rešitev prevzela Merklova. Kot pravi, bi kvote oziroma število beguncev, ki bi prišli v posamezne države, določili s pogajanji med članicami EU in Turčijo. Begunce, ki bi prišli v poštev za te kvote, bi v članice EU pripeljali neposredno iz begunskih taborišč v Turčiji.

S tem bi beguncem prihranili naporno pot po tako imenovani balkanski poti, hkrati pa bi uničili posel kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s prevozi in tihotapljenjem nezakonitih priseljencev v EU.

Preprečevanje nezakonitega priseljevanja Istočasno z uveljavitvijo kvot bo treba dosledno preprečiti nezakonito priseljevanje, poudarja Merklova. Kot te besede pojasnjujejo nemški politični analitiki: begunske kvote so lahko mehanizem za nadzorovanje priseljevanja le, če se bo istočasno preprečevalo prihod v Nemčijo vsem nezakonitim priseljencem.

Uvedba begunskih kvot bi Nemčiji omogočila ne samo to, da po tiho uvede zgornjo mejo, ampak tudi izbiro, katere begunce bo sprejela: tako lahko da prednost ženskam in otrokom ter tudi posameznim verskim skupinam (na primer bližnjevzhodnim kristjanom ali jazidom, ki so tarča islamistov, op. p.).

Nov začetek, ki bo končal kaotično priseljevanje po balkanski poti? Napoved begunskih kvot je podprla tudi SPD. Vodja socialdemokratov in nemški podkancler Sigmar Gabriel je tako novo begunsko politiko Merklove opisal kot priložnost za nov začetek, ki bo končal "kaotično priseljevanje".

Merklova predlaga tudi mednarodno konferenco o sirskih beguncih, ki naj bi bila 4. februarja prihodnje leto v Londonu. Na konferenci naj bi se pogovorili o tem, kako finančno pomagati državam, ki bi sprejele sirske begunce.

Merklova za čimprejšnje vračanje sirskih beguncev v domovino Hkrati bi se, kot poudarja Merklova, pogovarjali tudi o tem, kako "beguncem čim prej omogočiti vrnitev na njihove domove". Poudarjanje vrnitve sirskih beguncev v domovino, in to takoj, ko je to mogoče, je tudi sprememba v uradni nemški politiki do beguncev. Spomnimo, da so še pred kratkim nekateri nemški gospodarstveniki trdili, da je prihod sirskih beguncev možnost za nov nemški gospodarski čudež.

Veliko vprašanje pa je seveda, ali bodo države, ki že zdaj nasprotujejo prerazdeljevanju beguncev oziroma migrantov (v prvi vrsti so to višegrajske države, a ne samo te), sploh hotele sprejemati nove kvote sirskih beguncev. Vprašanje čimprejšnjega vračanja beguncev, ki ga zdaj poudarja tudi nemška kanclerka, pa je odvisno od tega, kdaj in kako se bo rešila sirska kriza.