Ne Slovenija, Češka je tranzicijska zgodba o uspehu

Češka je, tako kot druge nekdanje komunistične države, ki so bile pred letom 1990 del Varšavskega pakta, v Sloveniji dolgo veljala za državo, ki je v primerjavi z nami gospodarsko zaostala. V resnici pa so številne od teh držav tranzicijsko obdobje po zlomu komunizma veliko bolje izkoristile.

Češka najuspešnejša od držav višegrajske skupine Najuspešnejša in najbogatejša je prav 10,5-milijonska Češka, ki skupaj s Poljsko, Slovaško in Madžarsko sestavlja tako imenovano višegrajsko skupino srednjeevropskih držav. Češka sicer po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca še vedno zaostaja za Slovenijo: po podatkih Eurostata je imela lani 79 odstotkov povprečja BDP na prebivalca v EU, Slovenija pa 82 odstotkov.

Leta 2004 je bil ta zaostanek večji, in sicer za sedem odstotnih točk. Slovenija je imela 87 odstotkov povprečja EU, Češka pa 78 odstotkov. Po letu 2008 je izbruhnila svetovna finančno-gospodarska kriza, ki je povzročila upad gospodarske rasti v obeh državah, vendar je Češka pri premagovanju težav bolj uspešna.

Po podatkih uradne češke statistike je med drugim četrtletjem 2012 in drugim četrtletjem letos gospodarska rast upadla za 2,4 odstotka, a je samo v zadnjem obdobju rast 0,6-odstotna (za primerjavo: Slovenija je imela v drugem četrtletju 1,7-odstotni upad).

Okrevanje češkega leva, Slovenija še vedno na poti navzdol Tudi napovedi so bolj optimistične kot za Slovenijo, kjer se pričakuje nadaljnjo krčenje gospodarstva. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo namreč Slovenija imela letos 2,4-odstotni upad, prihodnje leto pa 0,8-odstotnega. Tudi Evropska komisija je glede Slovenije zelo črnogleda, saj naj bi bila poleg Cipra edina država v evroobmočju, ki bo v recesiji tudi prihodnje leto.

Češka Slovenijo prekaša po stopnji nezaposlenosti. Po podatkih čeških statistikov je bila septembra letos stopnja nezaposlenosti na Češkem 7,6-odstotna, v Sloveniji pa avgusta letos po podatkih Sursa 12,8-odstotna. Manjši je tudi javni dolg: v deželi vojaka Švejka ta znaša 46,16 odstotka BDP, v Sloveniji 54,4 odstotka.

Slovenija se bolje odreže pri inflaciji: po podatkih Sursa je inflacija na letni ravni 1,4-odstotna, Češka, ki še ni članica evroobmočja, ampak ima lastno valuto, češko krono, pa ima 1,8-odstotno inflacijo.

Nominalni BDP: Češka rast večja Če primerjamo vse obdobje od prehoda nekdanjih komunističnih držav v tržno gospodarstvo, potem je – pri upoštevanju nominalne rasti BDP na prebivalca – Češka veliko uspešnejša od Slovenije. Leta 1993 je imela Češka po podatkih Svetovne banke BDP na prebivalca 3.801 ameriški dolar (2.774 evrov), leta 2012 pa 22.001 ameriški dolar (13.584 evrov). Torej je Češka doživela 4,9-kratni dvig BDP.

Slovenija je imela v omenjenem obdobju 3,5-kratni dvig BDP na prebivalca. Leta 1993 je BDP namreč po podatkih Svetovne banke znašal 6.366 ameriških dolarjev (4.647 evrov), leta 2012 pa 22.001 ameriški dolar (16.060 evrov). Po podatkih Sursa je imela sicer lani 17.172 evrov (kar pomeni malenkost večjo rast BDP od leta 1993, za 3,6-krat). Če bi imela Slovenija češko, 4,9-kratno rast BDP, bi imela lani BDP na prebivalca 31.193 ameriških dolarjev (22.771 evrov), torej bi bila slovenska blaginja okrepljena za slabih 30 odstotkov.

BDP, ki upošteva primerjavo kupne moči: Češka in Slovenija skoraj izenačeni Drugačne podatke da primerjava BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči. Po podatkih Svetovne banke je imela Češka leta 1993 BDP na prebivalca 11.742 ameriških dolarjev (8.572 evrov), lani pa 26.590 ameriških dolarjev (19.411 evrov), Slovenija pa je imela leta 1993 BDP na prebivalca 11.079 ameriških dolarjev (8.088 evrov), lani pa 27.475 ameriških dolarjev (20.056 dolarjev).

Vsekakor pa bo Češka, če se bodo nadaljevale opisane smernice, v bližnji prihodnosti Slovenijo prehitela tako po nominalnem BDP na prebivalca kot po BDP na prebivalca, ki upošteva kupno moč. Kje so temelji češkega gospodarskega vzpona po letu 1990? Institucionalni prehod v tržno gospodarstvo in lastninjenje državne oziroma družbene lastnine sta bila v Sloveniji in na Češkem podobna. Češka bolj odprta za tuja vlaganja Obe državi sta v obdobju lastninjenja omogočili denacionalizacijo oziroma vračilo premoženja, odvzetega po drugi svetovni vojni, pri čemer je bila češka denacionalizacija manj široka kot slovenska. Tako kot Slovenija je imela Češka brezplačno privatizacijo, v kateri so češki državljani sodelovali z vavčerji. Toda Češka je bila veliko bolj kot Slovenija odprta za tuja vlaganja. Med letoma 1993 in 2010 je tako češki državni investicijski urad Czechinvest sodeloval pri 1.565 naložbah v vrednosti 26 milijard ameriških dolarjev (19 milijard evrov), ki so prinesle okoli 300 tisoč delovnih mest. Pri čemer niso upoštevane naložbe, pri katerih Czechinvest ni sodeloval. Skupno so tuje naložbe pomenile 51,97 odstotka vseh naložb med letoma 1993 in 2011. Največ tujih vlagateljev je iz Nemčije, 13,88 odstotka, sledijo jim ameriški vlagatelji z 8,4 odstotka.

Po panogah je največ tujih naložb na področju informacijske tehnologije in programske opreme ter avtomobilske industrije (v obeh po 17,41 odstotka), inženiringa (13,63 odstotka) ter elektronike in elektrotehnike (11,2 odstotka). V bančništvu imajo tuje banke prevladujoč položaj, saj zavzemajo kar 95-odstotni tržni delež.