Naslednja misija: človek na Marsu

Za Nasin program urjenja, po katerem bodo izbrani astronavti za pot na Mars, se je prijavilo kar 6300 kandidatov, kar je druga najvišja številka prijavljenih po letu 1958, ko je bila ustanovljena ameriška vesoljska agencija.

Po uspešnem pristanku roverja Radovednost avgusta lani so Obamove obljube iz leta 2010, ko je napovedal pristanek človeka na Marsu v prihodnjih 20 letih, vedno bolj blizu uresničitvi. Nasa namreč pristanek načrtuje do leta 2030, v času urjenja pa se za polet na Mars zanima rekordno število astronavtov. V prihodnjih tednih bo tako znano, katerih 20 astronavtov izmed 6300 prijavljenih bo del prve generacije, izurjene za daljše vesoljske misije. Kljub velikim rezom v ameriški proračun Nasa še vedno računa na odobritev 17,7 milijard ameriških dolarjev (13,5 milijarde evrov) velikega proračuna, katerega večji del bo namenjen misiji na Mars. Agencija čaka še na dovoljenje kongresa, da odobri oddajanje koncesij za raketne misije v nizko zemeljsko orbito zasebnim izvajalcem, da bi se sama lahko osredotočila na globoko vesolje. Pred Marsom bo treba prečkati tehnološki prepad A pred pristankom na Marsu Nasine sodelavce čaka še prečkanje nekaterih tehnoloških prepadov. Pri Radovednosti so na primer za pristanek na površju uporabili vesoljsko plovilo, ki je delovalo po principu žerjava. Če bi na površje želeli spustiti kapsulo z ljudmi, bi moralo plovilo tehtati vsaj 40-krat toliko kot tisto, ki je na Mars spustilo Radovednost. Nasa mora izumiti še sončne celice, ki bi bile dovolj močne, da bi proizvajale energijo za krožno potovanje po Marsu, a hkrati dovolj kompaktne, da bi jih lahko zložili v raketo.

V Nasi predvidevajo, da bi morali pred človeško misijo na Mars poslati vsaj pet pošiljk opreme in robotizirano vozilo, ki bi pred prihodom astronavtov na Marsu našlo vodne vire. Zaradi bližine Sonca bo verjetno za več tednov prekinjena komunikacija med Zemljo in Marsom, roboti pa bodo morali najbrž pred tem zgraditi zavetišča za astronavte, ki bi jih varovala pred vesoljskim sevanjem, ki je na Marsu 100-krat močnejše od tega na Zemlji.

Tveganje za astronavte trenutno še previsoko Pascale Ehrenfreund iz Nasinega inštituta za astrobiologijo opozarja, da sevanje v okviru 1000-dnevne misije, kjer bi astronavti na površju Marsa preživeli nekaj sto dni, trenutno predstavlja nesprejemljivo tveganje. Nasin namestnik direktorja za tehnologijo James Reuther zato zagotavlja, da so astronavti seznanjeni s tveganjem, še posebej na prvih nekaj misijah, a da je tveganje pri vesoljskih misijah neizbežno. "Če bomo razmišljali predvsem o varnosti in si prizadevali za to, da bo zagotovljen varen povratek na Zemljo, se ta misija ne bo nikoli uresničila. O tem moramo zato razmišljati drugače."

Nasa zato pred Marsom načrtuje še nekatere druge misije, na primer program za preusmerjanje asteroidov, ki bi lahko ogrozili Zemljo, s katerim bi na asteroid poslali robotizirano vesoljsko plovilo in z njegovo pomočjo asteroid preusmerili v Lunino orbito. Za tovrstno misijo, ki jo načrtujejo do leta 2025, bi morala Nasa izumiti sistem za izstreljevanje raket, ki bo dovolj močen za izstrelitev človeške posadke zunaj nizke zemeljske orbite, kar je nujna tehnologija za polet na Mars.

Nasa računa na Ruse in mlade Nasa svoje nove astronavte in rešitve išče tudi med mladimi navdušenci, ki trenutno še hodijo v šolo. Na nedavnem natečaju je mlade znanstvenike pozvala k predlogom za zaščito pred sevanjem na Marsu, nanj pa se je odzvalo 34.000 otrok. Poleg mladine bo Nasi pomagala še Evropska vesoljska agencija (ESA), kjer sodelujejo predvsem ruski kozmonavti, ti pa naj bi prav tako načrtovali človeško odpravo na Mars do leta 2030, tako kot Američani.

Za Naso pa misija na Mars predstavlja tudi dolgoročno naložbo v prihodnost človeške vrste, saj lahko, kot pravi direktor za znanost John Grunsfeld, na primeru asteroida, ki je Zemljo zadel pred 65 milijoni let, vidimo, da vrsta, ki živi le na enem planetu, ne more preživeti.