Napetost narašča: Zadnji dan ameriške predsedniške kampanje

Mitt Romney je v nedeljo obiskal zvezno državo Pensilvanijo, za katero v republikanskem taboru zdaj trdijo, da bodo v njej zmagali. Obama je imel medtem predvolilne shode v New Hampshiru, Floridi, pozneje pa še v Ohiu in Koloradu. Kot že dlje časa poudarjajo politični analitiki, bo o novem ameriškem predsedniku tokrat odločala peščica še neodločenih zveznih držav, v katerih se oba kandidata močno trudita, da bi dobila prednost. Na zvezni ravni sta tako oba kandidata še naprej močno izenačena, a javnomnenjske ankete v določenih ključnih zveznih državah Obami kažejo nekoliko bolje. Najbolj silovita je bila kampanja v Ohiu, zvezni državi z 11 milijoni prebivalcev in 18 elektorskimi glasovi. Nedeljska javnomnenjska anketa je Baracku Obami sicer pokazala dvoodstotno prednost, a borba za Ohio vseeno ostaja zelo tesna. V glavnem mestu države, Clevelandu, je Romney privržence nagovoril s kritiko Obame, ki naj ne bi izpolnil obljube, da bo postal predsednik, ki bo združeval vse. "Bil je razdiralen, obožujoč in napadalen. In mimogrede – ni ignoriral samo republikancev, prisluhnil ni niti neodvisnim." Romney je pozneje nastopil še v Pensilvaniji, kar je bil njegov prvi obisk v tej državi med končnico kampanje, demokrati pa so to odločitev že označili za dejanje iz obupa, a ankete tudi tu kažejo na precejšnjo izenačenost med kandidatoma. "Ameriško ljudstvo razume, da si bomo spet vzeli Belo hišo, saj bomo zmagali v Pensilvaniji," je bil samozavesten republikanski kandidat. Obama pa je v New Hampshiru privržencem povedal: "Prišli smo predaleč, da bi se zdaj obrnili," in obljubil, da bo še naprej poskušal iskati čim večji konsenz, kar pa ne pomeni, da bo sklepal kompromise na zanj prednostnih nalogah, kot sta zdravstveno varstvo in finančna pomoč študentom. Obama bo danes nastopil še v Wisconsinu, kjer se mu bo pridružil tudi Bruce Springsteen. Demokrat ima sicer večjo podporo med mladimi, nebelci in ženskami, republikanca pa bo najbrž volilo več belcev, starejših in evangeličanskih kristjanov.

Kakšne so bile splošne poteze letošnje kampanje?

Že kmalu bo znano, kakšen bo končni izkupiček 2,5 milijarde dolarjev vrednih kampanj obeh kandidatov. Po najdaljši, največji in najdražji predsedniški bitki na svetu bo končno znano, kdo bo njen zmagovalec. A številni strokovnjaki poudarjajo, da je bila ta, sicer na trenutke agresivna pa tudi neumna kampanja, na nek način zelo nezadovoljiva. To postane še toliko bolj očitno, če jo primerjamo s kampanjo iz leta 2008, takrat je bilo mogoče v zraku resnično čutiti energijo spremembe, novega in mladostnega vetra, ki naj bi zavel čez ameriško politiko. In čeprav je bilo to naivno pričakovati, priskrbel je nekakšno očiščenje. V končnici takratne kampanje zato ni bilo nikakršnega dvoma, da bo republikanca Johna McCaina Barack Obama prepričljivo premagal.

Štiri leta pozneje je položaj ravno obraten. Beseda sprememba nima več nikakršnega pomena in novega ni skoraj ničesar. Vsaj do zadnjih nekaj tednov se je bitka bila med demokratom, za katerega se je zdelo, da je iz višav končno spet prišel nazaj na zemljo, in republikancem, ki je imel do prvega soočenja eno najslabših kampanj, s katero je komaj prepričal že lastno stranko, kaj šele volivce. Vse našteto pa je treba brati tudi na ozadju recesije, čeprav tehnično gledano Združene države niso v njej. A tega ne potrjujejo Američani, saj sta kar dve tretjini prepričani, da je država na napačni poti. Ameriško bogastvo je danes skoncentrirano v rokah peščice ljudi, neenakosti pa so večje od kateregakoli obdobja od Velike depresije leta 1929 naprej. Družbena mobilnost, ki je v samem jedru tako imenovanih ameriških sanj, pa je zdaj manjša kot v Evropi.

Obamo, ki je tudi na presenečenje vseh (tudi lastno) že v prvem letu svojega mandata prejel Nobelovo nagrado za mir, številni označujejo kot predsednika formule "General Motors je živ, Osama bin Laden je mrtev" ter na ta način povzemajo največja dosežka njegovega predsedovanja. V primeru, da mu nov naskok na Belo hišo ne bo uspel, bo demokratska stranka svoje vrste po vsej verjetnosti strnila okrog trenutne zunanje ministrice Hillary Clinton in jo predlagala kot kandidatko na volitvah leta 2016. Romneyjev poraz si bodo po drugi strani v republikanskem taboru razlagali kot jasen znak, da je treba njihovo politiko obrniti še bolj v desno in v skladu s tem iskali tudi novega kandidata.