Napeto na makedonski meji (foto in video)

Potem ko je Makedonija razglasila izredne razmere in zaprla svojo južno mejo za migrante in begunce, je tamkajšnja policija s solzivcem pregnala več tisoč migrantov. Nekaj tisoč ljudi z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije, večinoma sirskih beguncev, je preživelo mrzlo noč na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedoniji.

Na območje Gevgelije na meji z Grčijo ter območje Kumanova na meji s Srbijo je Makedonija napotila vojsko.

Makedonsko notranje ministrstvo je sicer napovedalo, da bodo določenemu številu "ranljivih" migrantov dovolili prečkanje meje.

Makedonska policije je nato kasneje na meji vstop v državo omogočila nekaj sto beguncem, večinoma družinam z otroki in nosečnicami. A to je ponovno povzročilo kaos, saj je več sto drugih migrantov izkoristilo priložnost in poskušalo prebiti blokado policije. V naletu in gneči je bilo lažje ranjenih deset ljudi. Nekateri so se onesvestili.

Iz Bruslja pa so danes sporočili, da je bila Evropska komisija obveščena o odločitvi makedonske vlade o uvedbi izrednih razmer na dveh obmejnih območjih v Makedoniji.

Amnesty International kritično o nasilju Človekoljubna organizacija Amnesty International medtem kritizira poročila o nasilju makedonskih varnostnih sil nad begunci. Makedonska policija naj bi se tako poleg solzivca posluževala tudi udarcev in streljala v zrak, da bi migrante odvrnila od prečkanja meje z Makedonijo.

"Vsaka država lahko nadzoruje svoje meje, a ta paravojaški odziv je nesprejemljiv in kršitev mednarodnega prava. Makedonske oblasti se odzivajo, kot da se spopadajo z izgredniki in ne z begunci, ki bežijo pred konfliktom in preganjanjem," je zapisala namestnica programskega direktorice za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International Gauri van Gulik.

MZZ zaskrbljen nad migrantsko krizo v Makedoniji Migrantska situacija na makedonskih mejah je zelo zaskrbljujoča, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. MZZ dodaja, da je treba rešitev poiskati v sodelovanju z EU, Makedoniji pa je treba nuditi več praktične podpore.

Slovenija nima načrta za primer velikih dnevnih dotokov beguncev Na slovenskem notranjem ministrstvu ne izključujejo verjetnosti prihoda večjega števila prosilcev azila v Slovenijo, do česar bi lahko hitro prišlo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska. Na porast migrantov je Slovenija pripravljena z akcijskim načrtom, ni pa jasno, kako bi ukrepali ob dnevnem množičnem dotoku migrantov.

Glede na akcijski načrt, ki predvideva tudi stroške, je Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov. Načrt sicer izpostavlja, da "maksimalnega števila oseb ne moremo določiti niti predvideti". V Makedonijo in Srbijo, od tam pa na Madžarsko, sicer na primer trenutno dnevno pritiskajo na tisoči migrantov.

Bolgarija pripravljena z vojsko zavarovati mejo Bolgarija je pred morebitnim navalom migrantov in beguncev pripravljena z vojsko zavarovati svojo mejo z Grčijo in Makedonijo, je sporočilo bolgarsko obrambno ministrstvo. "V zvezi z zapleteno situacijo v sosednjih državah in valom beguncev bo obrambno ministrstvo skupaj z notranjim predlagalo konkretne ukrepe za zavarovanje državne meje," je v izjavi sporočilo bolgarsko ministrstvo.

Doslej je bila Bolgarija osredotočena na ustavitev migrantov pri prečkanju njene meje s Turčijo, kjer je namestila dodatnih 1000 policistov in še širi svojo 30 kilometrov dolgo ograjo. Bolgarija je članica EU, ni pa del schengna.