Najsrečnejši so prebivalci Kostarike, kako zadovoljni smo Slovenci?

Nova študija Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum; WEF) meri zadovoljstvo z življenjem v posameznih državah. Pri tem primerja 140 držav. Za razliko od običajnih študij se ta ne osredotoča samo na trenutno dobro počutje in življenjsko dobo prebivalcev držav, ampak meri njihovo trajnostno zadovoljstvo. Trajnostno zadovoljstvo prikazuje z indeksom HPI – kot Indeks zadovoljnega planeta.

Izračunan HPI upošteva zadovoljstvo z življenjem in pričakovano življenjsko dobo. Upošteva, kako enakomerno sta elementa porazdeljena po posameznih regijah v državi glede na ekološki odtis posamezne države. Najuspešnejše so države, kjer ljudje živijo dolga in zadovoljna življenja s čim manj posledicami za okolje.

Na vrhu ne najdemo gospodarsko razvitih zahodnih držav

Na vrhu lestvice indeksa HPI ne najdemo gospodarsko razvitih zahodnih držav, niti držav iz Skandinavije, ki ponavadi pobirajo nagrade za življenjski standard. Te razvite države se uvrščajo visoko glede na pričakovano dobo življenja in dobro počutje. Vseeno pa imajo slab skupni indeks HPI zaradi visoke cene, ki jo zaradi načina vodenja gospodarstva plačuje njihovo okolje.

ZDA imajo slab HPI-indeks, ker njihov način vodenja gospodarstva pušča večjo sled na okolje samo še v treh izmed 140 primerjanih držav. Takšno zadovoljstvo se težko šteje za trajnostno. Foto: Reuters

Kaj počne prav Kostarika, da je zmagala tretje leto zapored ?

Prebivalci Kostarike živijo življenje, katerega zadovoljstvo in trajanje sta primerljiva s prebivalci držav Severne Amerike. Razlika je, da v Kostariki za to porabijo četrtino virov, ki so običajno uporabljeni v državah Severne Amerike. Kako jim to uspeva?

Država ima visoko ekološko ozaveščenost. Z obnovljivimi viri pridobijo 99 odstotkov električne energije, vlada pa se je obvezala do leta 2021 državo narediti ogljično nevtralno. Ker je oblast ukinila vojsko, ji ostaja več javnega denarja. Namenjajo ga za socialne programe zdravstva, izobraževanja in upokojevanja. Toda tudi Kostarika ima težave oziroma prostor za izboljšave. Zaradi neprogresivnih davkov, ki visoke in nizke dohodke bremenijo v enakem odstotku, nastajajo velike razlike v prihodkih prebivalcev.

Slovenija v spodnji polovici lestvice

Kaj raziskava ugotavlja za Slovenijo: pri nas je dobro poskrbljeno za zdravje, saj živimo skoraj deset let dlje od povprečja in se po pričakovani življenjski dobi uvrščamo v zgornjo petino lestvice. Tudi glede na neenakost smo v Sloveniji pod povprečjem, to je v zgornji petini lestvice. Po anketi o zadovoljstvu s svojim življenjem smo na 38. mestu, kar je nad svetovnim povprečjem.

Slovenijo v spodnjo polovico lestvice HPI uvršča naš način življenja. Medtem ko po eni strani sledimo gospodarskemu razvoju zahodnih držav, je ekološki odtis, ki ga ustvarja Slovenija, takšen, da našega načina življenja okolje na dolgi rok ne bi preneslo.