Torek, 19. 9. 2023, 7.10
1 leto, 3 mesece
573. DAN VOJNE V UKRAJINI
Biden: Rusija je edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,34
Biden se v sredo ne bo udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, vendar pa bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prav tako v New Yorku, v četrtek sprejel v Beli hiši.
Ameriški predsednik Joe Biden je danes na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 78. zasedanja generalne skupščine ZN predstavil pobude svoje vlade za soočanje s svetovnimi izzivi, pri čemer je poudaril, da jih lahko države rešujejo le skupaj in s pomočjo sodelovanja. Potrdil je tudi podporo reformi Varnostnega sveta ZN, stanje v Ukrajini pa je komentiral z besedami, da je Rusija edina, ki ovira mir v regiji.
21.20 Zelenski na generalni skupščini ZN ostro proti Rusiji
20.01 Biden: Rusija je edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini
13.54 ZDA bodo Ukrajini kmalu dobavile tanke M1 abrams
13.20 Iz ukrajinskega pristanišča kljub ruski grožnji izplula ladja z žitom
12.50 Ukrajina pred Meddržavnim sodiščem od Rusije zahteva odškodnino
9.49 Rusija ob obisku Jija pozdravila podobnost stališč Kitajske do ZDA in Ukrajine
8.28 Na frontah v Ukrajini se za Ruse bojuje na stotine Kubancev
7.02 Lvov tarča napada z droni
21.20 Zelenski na generalni skupščini ZN ostro proti Rusiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v svojem govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine ZN ostro kritiziral Rusijo, ki je februarja lani napadla njegovo državo, in se zahvalil vsem zaveznicam Ukrajine za podporo. Voditelje je ob tem povabil na svetovni vrh za mir.
"Rusija izkorišča hrano in energijo kot orožje," je dejal Zelenski in dodal, da ne bi smela imeti pravice do jedrskega orožja, s katerim grozi. Zahvalil se je tudi vsem državam, ki podpirajo sporazum o izvozu ukrajinskega žita, od katerega je Rusija pred kratkim odstopila.
Zelenski, ki se bo v sredo udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, v četrtek pa ga bo v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Joe Biden, je Rusijo med drugim obtožil genocida ukrajinskih otrok, groženj z jedrskim orožjem in izkoriščanja hrane kot orožja.
Prisotni v dvorani Generalne skupščine so njegov prihod na oder pozdravili z aplavzom, ki ga je dobil tudi, ko je sklenil govor z besedami: "Slava Ukrajini". Vendar pa dvorana ni bila več tako polna kot ob začetku razprave, ko je zbrane voditelje med drugim nagovoril predsednik ZDA.
Pozval je k podpori pri vzpostavitvi začasnega pomorskega izvoznega koridorja za ukrajinsko žito in ošvrknil "nekatere evropske države", ki naj bi se pri solidarnosti z Ukrajino na tem področju le pretvarjale. Mislil je na Poljsko, Slovaško in Madžarsko, ki zavračajo uvoz ukrajinskega žita.
Rusijo je tudi obtožil, da je ugrabila več deset tisoč ukrajinskih otrok, kar je označil za genocid. "Trudimo se, da bi se ti otroci vrnili domov, vendar se čas izteka. Kaj se bo zgodilo z njimi? V Rusiji jih učijo sovražiti Ukrajino, vse vezi z njihovimi družinami pa so pretrgane. To je genocid," je dejal ukrajinski predsednik.
20.01 Biden: Rusija je edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini
Joe Biden, predsednik države gostiteljice zasedanja generalne skupščine ZN, je uresničil napovedi, da ne bo govoril zgolj o vojni v Ukrajini, ki po mnenju številnih držav v razvoju jemlje pozornost drugim ključnim vprašanjem sodobnega in zelo razdeljenega sveta.
Prav tako je zadovoljil tiste, ki so čakali na to, da bo ponovil svojo naklonjenost reformi Varnostnega sveta ZN, čeprav ni omenjal podrobnosti o tem, kakšno reformo podpira. Biden je sicer edini od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki je letos prisoten na splošni razpravi.
ZDA so poleg Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije ena od stalnih članic tega najpomembnejšega organa ZN, ki imajo pravico do veta. Slednjo je Rusija že večkrat izkoristila za blokado ukrepov glede vojne v Ukrajini, ki jo je sprožila februarja lani.
"Če bomo dopustili kršenje temeljnih načel, ugajali agresorju in dovolili delitev Ukrajine, nobena članica ZN ne more biti prepričana o svoji neodvisnosti in varnosti," je dejal Biden in poudaril, da je Rusija edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini.
"ZDA si prizadevamo za bolj varen, napreden in enakopraven svet za vse ljudi, ker vemo, da je naša prihodnost povezana z vašo. Nobena država se danes ne more sama spopasti s sodobnimi izzivi," je poudaril Biden.
"Rekordni vročinski valovi v ZDA in na Kitajskem, požari v severni Ameriki in južni Evropi, tragične poplave v Libiji. Vse skupaj nam pripoveduje zgodbo o tem, kaj nas čaka, če ne zmanjšamo odvisnosti od fosilnih goriv in ne začnemo varovati sveta pred podnebnimi spremembami," je dejal Biden.
Povedal je še, da si ZDA prizadevajo, da bi bile mednarodne organizacije bolj odzivne, učinkovite in raznolike. To po njegovih besedah vključuje reforme v Svetovni banki, Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni trgovinski organizaciji.
Poudaril je tudi, da si ZDA ne želijo spora s Kitajsko. "Prizadevamo si odgovorno upravljati tekmovanje med državama, da ne bi preraslo v konflikt. S Kitajsko smo pripravljeni sodelovati pri vprašanjih, pri katerih je napredek odvisen od naših skupnih prizadevanj," je dejal.
V luči nedavnih državnih udarov v Afriki pa je Biden ponovil, da želi braniti demokracijo, ki je najboljše sredstvo za reševanje izzivov sveta. "Ne bomo se umaknili od vrednot, zaradi katerih smo močni," je dejal in dodal, da ZDA stojijo ob strani Afriški uniji (AU) in Skupnosti zahodnoafriški držav (Ecowas).
13.54 ZDA bodo Ukrajini kmalu dobavile tanke M1 abrams
Ukrajina bo od ZDA kmalu prejela tanke M1 abrams, ki jih je Washington Kijevu obljubil v začetku leta, je danes na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji napovedal gostitelj srečanja, ameriški obrambni minister Lloyd Austin. "To je zaveza k dolgoročni varnosti v Evropi in zunaj nje," je poudaril.
Po besedah Austina bodo ZDA prve tanke abrams Ukrajini dobavile v prihodnjih dneh, dobavo pa bodo končali v nekaj dneh. Tanki bodo opremljeni s 120-milimetrskimi naboji z osiromašenim uranom. To strelivo strokovnjaki povezujejo z zdravstvenimi težavami, kot sta rak in prirojene napake, vendar še niso dokazali, da je vzrok za te težave, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Medtem ko se srečujemo tukaj, se ukrajinska vojska trdo bori, da bi si povrnila svoje suvereno ozemlje pred vkopanimi ruskimi napadalci," je Austin dejal na srečanju, na katerega je povabil vojaške častnike in obrambne ministre iz približno 50 držav.
Opozoril je, da so uspehi ukrajinske vojske v okviru protiofenzive odvisni tudi od sredstev, ki jih Kijevu zagotavlja kontaktna skupina. "Naša skupna zavezanost bo ključnega pomena v trenutnih bojih – in na dolgi poti, ki je pred nami," je poudaril Austin in dodal, da ZDA sodelujejo tudi pri usposabljanju ukrajinskih pilotov za bojna letala F-16.
Po oceni obrambnega ministra ZDA čas ni na strani Rusije in njenega predsednika Vladimirja Putina. "Čas nikoli ni na strani diktatorja, ki po lastni izbiri začne imperialno vojno. In čas nikoli ni na strani agresije," je še dejal in pozdravil novega ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova.
Na srečanju v Ramsteinu zaradi okužbe z novim koronavirusom ni nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa. Ta je sicer v nedavnem pogovoru za nemški časnik Bild napovedal, da bo Nemčija Ukrajini namenila dodaten paket pomoči v vrednosti 400 milijonov evrov, ki bo vključeval predvsem strelivo in humanitarno pomoč.
Ameriška vlada je januarja napovedala, da bo Ukrajini dobavila 31 bojnih tankov abrams, marca pa je nato sporočila, da bodo dobavo izvedli jeseni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v ponedeljek prispel v ZDA in pred govorom na sedežu ZN v New Yorku obiskal ranjene ukrajinske vojake, ki se tam zdravijo.
Ameriška vlada je januarja napovedala, da bo Ukrajini dobavila 31 bojnih tankov abrams, marca pa je nato sporočila, da bodo dobavo izvedli jeseni.
13.20 Iz ukrajinskega pristanišča kljub ruski grožnji izplula ladja z žitom
Iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Čornomorsk je danes kljub ruski pomorski blokadi in grožnji, da bo Rusija civilne ladje obravnavala kot potencialne vojaške cilje, izplula tovorna ladja z žitom, so danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočile ukrajinske oblasti.
"Ladja Resilient Africa s tri tisoč tonami pšenice je zapustila pristanišče Čornomorsk in pluje proti Bosporju," je na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov.
Pojasnil je, da je ladja v ukrajinsko pristanišče po na novo vzpostavljenem koridorju vplula pred nekaj dnevi, skupaj s še eno ladjo, ki bo po njegovih napovedih kmalu odplula proti Egiptu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah Kubrakova so ladijski prevozniki izrazili pripravljenost naložiti približno 20 tisoč ton pšenice za afriške in azijske države.
Potem ko je Rusija sredi julija odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, se je Kijev odzval z vzpostavitvijo začasnega koridorja, ki ga lahko civilna plovila uporabljajo na lastno odgovornost, saj je Moskva po izteku sporazuma začela napadati ukrajinsko pristaniško infrastrukturo.
Iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Čornomorsk je danes kljub ruski pomorski blokadi in grožnji, da bo Rusija civilne ladje obravnavala kot potencialne vojaške cilje, izplula tovorna ladja z žitom.
12.50 Ukrajina pred Meddržavnim sodiščem od Rusije zahteva odškodnino
Ukrajina je danes Meddržavno sodišče v Haagu, kjer poteka zaslišanje v tožbi Kijeva proti Moskvi zaradi obtožb o genocidu, pozvala, naj od Rusije zahteva plačilo odškodnine. Rusija vodi imperialistično vojno, želi izbrisati Ukrajino z zemljevida in krši mednarodno pravo, je opozoril ukrajinski predstavnik Anton Korinevič. "Rusija ni nad zakonom. Za svoja dejanja mora odgovarjati," je na sodišču, kjer se je v ponedeljek začelo prvo zaslišanje v tožbi, dejal ukrajinski diplomat Korinevič, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kijev Rusijo pred Meddržavnim sodiščem obtožuje, da je z lažnimi obtožbami o genocidu na vzhodu Ukrajine skušala upravičiti invazijo na Ukrajino leta 2022. "Pristojni ste, da razglasite, da so dejanja Rusije nezakonita, da se morajo te vztrajne zlorabe končati, da je treba izvršiti vaš nalog in da mora Rusija povrniti povzročeno škodo," je ukrajinski predstavnik dejal sodnikom.
"Rusija poskuša strmoglaviti našo demokratično izvoljeno vlado," je opozoril Korinevič in Moskvo obtožil, da želi "izbrisati Ukrajino z zemljevida". Rusija je Ukrajino lažno obtožila, da je zagrešila genocid, s čimer je kršila konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida, je dejal.
Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je v ponedeljek začelo prvo zaslišanje v primeru ukrajinske tožbe proti Rusiji, ki jo je Kijev vložil le dva dneva po začetku ruske invazije februarja lani. Ukrajina Rusijo obtožuje kršenja konvencije ZN o genocidu, čemur je v ponedeljek ostro oporekal ruski predstavnik Genadij Kuzmin. Meddržavno sodišče je pozval, naj ukrajinsko tožbo ovrže, in trdil, da "se konvencija ZN o genocidu nanaša na preprečevanje in kaznovanje genocida, kar pa za ukrajinski primer ne velja", poroča AFP.
Sodišče je v okviru postopka, povezanega z ukrajinsko tožbo proti Rusiji, že marca lani odločilo, da mora Rusija prekiniti vse vojaške operacije v Ukrajini in z njenega ozemlja umakniti svoje oborožene sile. Vendar Rusija ugovarja, da sodišče za to ni pristojno.
Meddržavno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni za reševanje sporov med članicami ZN, kadar jih te ne morejo rešiti same. Odločitve sodišča so zavezujoče, vendar držav dejansko ne more prisiliti v to, da bi jih spoštovale.
9.49 Rusija ob obisku Jija pozdravila podobnost stališč Kitajske do ZDA in Ukrajine
Stališča Moskve in Pekinga do ZDA in reševanja konflikta v Ukrajini so zelo podobna, je po ponedeljkovih pogovorih zunanjih ministrov Rusije in Kitajske, Sergeja Lavrova in Vang Jija, danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. "Ugotovljena je bila podobnost stališč obeh strani glede dejanj ZDA na mednarodnem prizorišču, vključno s tistimi, ki so protiruske in protikitajske narave," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v Moskvi.
Zunanja ministra sta razpravljala o razmerah v Ukrajini in ugotovila, da "so poskusi reševanja krize brez upoštevanja ruskih interesov in brez sodelovanja Rusije jalovi", so dodali.
Kitajski zunanji minister Ji je v ponedeljek začel štiridnevni obisk v Moskvi, gre pa za zadnje srečanje na visoki ravni med strateškima zaveznicama. Lavrov je kitajskega kolega med drugim seznanil z "glavnimi rezultati" obiska severnokorejskega voditelja Kim Džong Una v Rusiji pretekli teden ter o pogovorih s svetovalcem za nacionalno varnost predsednika ZDA Joeja Bidena, Jakom Sullivanom.
Kitajska in Rusija sta kot stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov odgovorni za "ohranjanje globalne strateške stabilnosti ter spodbujanje svetovnega razvoja in napredka", so poudarili v Moskvi. Kitajska si prizadeva, da bi se v ukrajinskem konfliktu predstavila kot nevtralna stranka, hkrati pa Moskvi ponuja pomembno diplomatsko in finančno rešilno bilko, saj se njena mednarodna izolacija poglablja, poroča AFP.
Kot so pred obiskom Jija poročali ruski mediji, bo ta namenjen tudi pripravam na potovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina v Peking. Putin je namreč v začetku meseca dejal, da načrtuje srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, vendar ni povedal, kdaj. Analitiki po navedbah britanskega BBC menijo, da bi se lahko udeležil tretjega foruma v okviru kitajske pobude Pas in cesta, ki bo oktobra potekal v Pekingu.
Stališča Moskve in Pekinga do ZDA in reševanja konflikta v Ukrajini so zelo podobna, je po ponedeljkovih pogovorih zunanjih ministrov Rusije in Kitajske, Sergeja Lavrova in Vang Jija, danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
8.28 Na frontah v Ukrajini se za Ruse bojuje na stotine Kubancev
Na frontah v Ukrajini se za Ruse bojuje na stotine Kubancev, ki so otok zapustili z obljubami o velikih zaslužkih in ruskem državljanstvu, ki jim ga obljubljajo spletni naborniki, poroča CNN, ki se sklicuje na družinske člane rekrutiranih vojakov.
Kubanci so v Rusijo odpotovali zaradi slabih delovnih in življenjskih pogojev na otoku, kjer imajo močan upad turizma in visoko inflacijo. Za CNN je spregovorila mati enega od vojakov, ki je julija odpotoval v Rusijo in bil kmalu zatem na prvi bojni liniji z Ukrajino: "Moj sin je na Kubi zaslužil približno 2.000 pesov (109 evrov) na mesec. Želel je samo izboljšati naša življenja." Dodala je, da se boji ruskih povračilnih ukrepov proti svojemu sinu, in CNN prosila, naj ne identificirajo nobenega od njih.
Ruski spletni naborniki Kubance v Rusijo vabijo z obljubami o konstrukcijskih delih in velikih zaslužkih. Ob prihodu v državo pa jim zasežejo potne liste in jih brez njihovega soglasja pošljejo v vojno z Ukrajino. Ameriški časopis Time piše o 19-letnemu Kubancu, ki je sprejel ponudbo, objavljeno na storitvi WhatsApp, da bi dobro zaslužil z "gradbenimi deli za rusko vojsko". Ob prihodu v Rusijo pa so ga skupaj s prijatelji odpeljali v oporišče, opremili z orožjem in proti njegovi volji poslali na fronto z Ukrajino.
V začetku septembra so kubanske oblasti sporočile, da so zaradi trgovine z ljudmi aretirale 17 ljudi, ki so mlade Kubance z lažnimi obljubami vabili v rusko vojsko. Aretiranim zaradi sodelovanja v plačanski dejavnosti, ki je v nasprotju s kubansko zakonodajo, grozi do 30 let zapora.
"I understand the concept of cannon fodder and I don't care."
— TIME (@TIME) September 18, 2023
How Russia is recruiting Cubans to fight in Ukraine https://t.co/dcGEV1bUrs
7.02 Lvov tarča napada z droni
Mesto Lvov na zahodu Ukrajine je bilo danes zjutraj tarča napada z ruskimi droni. Na območju je odjeknilo več eksplozij, zagorelo je skladišče, en človek je bil po navedbah lokalnih oblasti poškodovan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Droni so se nad mestom pojavili zgodaj zjutraj po lokalnem času, ko je po poročanju novinarja AFP odjeknilo več eksplozij. Ukrajinske zračne sile so potrdile, da je mesto tarča napad z brezpilotnimi letalniki, v odziv na katere se je sprožila zračna obramba.
Župan Lvova Andrij Sadovi je na Telegramu zapisal, da je zagorelo eno od skladišč v mestu. "Za zdaj vemo, da je bil v napadu ranjen en človek," je dodal.
Vodja vojaške uprave Lvova Maksim Kozicki je medtem sporočil, da so iz ruševin rešili dva človeka, moškega in žensko, od katerih je stanje prvega resno. Po nekaj urah je razglasil konec napada in se zahvalil silam zračne obrambe.
Lvov, ki leži blizu meje s Poljsko, sicer velja za eno najvarnejših mest v državi, je pa tudi že bilo tarča obstreljevanja. V letalskih napadih avgusta so bili v mestu ubiti trije ljudje.
Posledice napada na ukrajinsko mesto Lvov.
