Sobota, 23. 11. 2024, 18.20
6 minut
Na prizorišču COP29 zmeda, pogajalski skupini manj razvitih držav zahtevali prekinitev pogajanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 500 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi jih zahtevala skupina držav G77 skupaj s Kitajsko.
Namesto potrjevanja zaključnih dokumentov na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29) pogajanja spremljajo novi zapleti. Sodelujočim državam ne uspe doseči soglasja glede novega cilja finančne pomoči za države v razvoju. Pogajalski skupini otoških držav in najmanj razvitih držav sta zahtevali prekinitev pogajanj.
Pred današnjo dokončno potrditvijo zaključnih dokumentov je azerbajdžansko predsedstvo delegacije držav v zbralo na novem krogu posvetovanj. Napete in težke pogovore, ki jih spremljajo številne novinarske ekipe z vsega sveta, je dodatno zaostrila poteza Zavezništva malih otoških držav (AOSIS) in pogajalske skupine najmanj razvitih držav (LDC), ki so s postopkovnim predlogom zahtevali prekinitev pogajanj.
Kot je novinarjem na prizorišču pojasnil predsednik AOSIS Cedric Schuster, so na letošnjo podnebno konferenco prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. "Imamo občutek, da nismo slišani. Končni dogovor so želeli sprejeti brez posvetovanja z nami," je dejal.
Ob spremljanju zapleta z vidno prizadetimi predstavniki AOSIS in LDC pa je dvorano, v kateri potekajo pogovori med državami in predsedstvom, slabe volje zapustil tudi podnebni odposlanec ZDA John Podesta. Med odhodom proti delu prizorišča s pisarnami posameznih delegacij je bil deležen tudi številnih kritik predstavnikov podnebnih aktivistov. Ti so ga pozvali k temu, da naj ZDA prispevajo svoj delež k podnebnim financam. Kot je v izjavi novinarjem povedal Victor Menotti iz kalifornijske nevladne organizacije International Forum on Globalisation, so ZDA v Bakuju zato, da bi razveljavile finančne in pravne obveznosti, ki jih imajo do držav v razvoju. "Slišali smo jih reči, da bodo zmanjšali ambicije v dogovoru," je poudaril.
Med odhodom proti delu prizorišča s pisarnami posameznih delegacij je bil Podesta deležen tudi glasnih kritik predstavnikov podnebnih aktivistov.
Nikki Reisch iz Centra za mednarodno okoljsko pravo je bila kritična do ravnanja EU, ki ostaja "tiho, medtem ko se ZDA trudijo oslabiti končni dogovor". Po njenih besedah smo priča desetletja dolgi strategiji ZDA in drugih razvitih držav, ki se skrivajo, da bi omilile svoje zakonske obveznosti zagotavljanja javnih finančnih sredstev do svetovnega juga za podnebne ukrepe, ki so "potrebni za zaščito naše skupne prihodnosti ter preprečitev še večjih izgub in uničujočih podnebnih škod".
Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, del krivde za zmedo in kaos na konferenci nosi tudi azerbajdžansko predsedstvo zaradi slabega vodenja pogajalskega procesa. Te kritike je bilo sicer v zadnjem tednu mogoče slišati večkrat. Nekateri delegati ob pogledu na dogajanje zmajujejo z glavami in opozarjajo, da takšnega razpleta dogodkov na konferenci še ni bilo. Ne izključujejo niti možnosti, da se bodo delegati tokrat razšli brez zaključnih dogovorov.
Veliko razočaranja
Petkova objava drugega osnutka zaključnih dokumentov je naletela na niz izrazov razočaranja, predvsem s strani držav v razvoj. Te niso pristale na dvig zavez za podnebne ukrepe v revnejših državah z dosedanjih sto milijard na 250 milijard dolarjev do leta 2035.
"Sramotno je predlagati takšna besedila," je izid komentirala podnebna odposlanka za Marshallove otoke Tina Stege. Razočaranje so izrazili tudi v Zavezništvu majhnih otoških držav (AOSIS). "Ne morejo pričakovati, da bomo privolili v besedilo, ki kaže takšen prezir do naših ranljivih ljudi. Ne bo nas pomiril slab placebo cilj," so zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednik Afriške skupine pogajalcev, še enega vplivnega pogajalskega bloka držav, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb, Ali Mohamed pa je predlog označil za "popolnoma nesprejemljiv in neustrezen". Kot je ocenil, bo vodil v "izgubo življenj v Afriki in po svetu ter ogrozil prihodnost sveta".
Proti predlogu finančnega dogovora so v petek zvečer na prizorišču COP29 protestirali tudi podnebni aktivisti, ki so v tišini korakali z visoko prekrižanimi rokami.
Thunberg: To je popolna katastrofa
Danes se je odzvala tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na omrežju X zapisala, da je trenutni osnutek "popolna katastrofa". "Toda tudi če so naša pričakovanja skoraj neobstoječa, se ne smemo nikoli zalotiti, da bi se na te nenehne izdaje odzvali kakorkoli drugače kot z besom," je bila kritična.
Da številka 250 milijard dolarjev "ni dovolj pravična in ambiciozna", je v petek priznalo tudi azerbajdžansko predsedstvo in države pozvalo, naj si v zadnjih urah konference prizadevajo za dosego višjega končnega cilja.
Na mizi predlog za 300 milijard pomoči
Oceno o tem, da gre za prenizek znesek, so podali tudi ekonomski strokovnjaki, ki so za ZN nedavno pripravili oceno potreb držav v razvoju. Poudarili so, da bi morale razvite države revnejšim državam do leta 2035 zagotoviti vsaj 390 milijard dolarjev finančne pomoči.
Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 300 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju. Tej številki naj bi v zakulisnih razpravah nasprotovale Japonska, Švica, Nova Zelandija in ZDA.
Nemčija zadržana
Od evropskih držav pa je zadržanost do ambicioznejših številk zaznati s strani Nemčije, ki je v Bakuju ves čas poudarjala, da stroškov finančne pomoči državam v razvoju razvite države ne morejo kriti same, svojo vlogo pa da bi morala odigrati tudi druga finančna orodja.
Podnebni odposlanec EU Wopke Hoekstra je pred novinarji v Bakuju danes izpostavil, da je možnost uspeha podnebnih pogovorov ZN navkljub zvišanju višine cilja finančne pomoči razvitih držav še vedno pod vprašajem. "Na vsakem od področij delamo vse, kar je v naši moči, da bi zgradili mostove in to spremenili v uspeh. Vendar obstaja dvom, ali nam bo uspelo," je dejal.
"Sploh ne vem, kaj se dogaja, mislim, da nihče ne ve, kaj se dogaja"
Predstavnik Paname za podnebne spremembe Juan Carlos Monterrey Gomez je bil prepričan, da bodo "končni dogovor dobili pred približno dvema urama". "Sploh ne vem, kaj se dogaja, mislim, da nihče ne ve, kaj se dogaja," je povedal.
Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, naj bi države v današnjih dolgotrajnih usklajevanjih, ki še vedno intenzivno potekajo, dosegle dogovor o trgih ogljika, ki bo določil pravila za trgovanje z ogljikom med državami in predvidel vzpostavitev reguliranega svetovnega trga za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma. Podrobna tehnična navodila delovanja sistema pa naj bi bila znana v 2025.
