Muslimanski državi, ki se bojujeta za prevlado na Bližnjem vzhodu

Islamska država v Siriji in Iraku je trenutno največje žarišče nestabilnosti na svetu. Samooklicana država, ki je junija lani razglasila tudi kalifat, torej vodstvo celotne svetovne islamske skupnosti, je načrte prekrižala zlasti Iranu.

Šiitski Iran Iran, 83-milijonska država ob Perzijskem zalivu, je najpomembnejša šiitska država na sveta. Šiiti, ti so za suniti druga najpomembnejša ločina znotraj muslimanske skupnosti, predstavljajo nadpolovično večino prebivalstva samo v Iranu, Iraku in majhni zalivski državi Bahrajn, kjer pa jim vlada sunitska manjšina.

Ko so Američani in njihovi zavezniki leta 2003 zrušili režim Sadama Huseina v Iraku, so iraški šiiti (ti predstavljajo okoli 70 odstotkov iraškega prebivalstva), ki jim je prej vladala arabska sunitska manjšina (od 15 do 20 odstotkov iraškega prebivalstva), postali najmočnejši dejavnik v Iraku. Iraški šiiti so bili vedno naklonjeni Iranu, zato je padec Sadamove vladavine Irance lahko le razveselil.

Iranski vpliv se je raztezal od Mezopotamije do Sredozemlja Glede na to, da je v iraški zahodni sosedi Siriji (obratno kot v Iraku) vladala šiitska manjšina alavitov nad sunitsko večino, je Iran, ki ima zaslombo tudi v libanonskih šiitih, ki jih predstavlja organizacija Hezbolah, razširil svoje vplivno območje nepretrgoma vse do Sredozemskega morja.

Vzpon sirskih islamistov po izbruhu sirske državljanske vojne marca 2011 pa je zabil klin v iransko interesno sfero. Najprej z vzponom islamistov organizacije Al Nusra (ta je povezana s teroristično mrežo Al Kaida), nato pa se je lani kot meteor povzpela dotlej malo znana organizacija z imenom Islamska država.

Islamska država prekriža načrte Iranu Ta islamistična organizacija, v ozadju katere so, tako kot pri Al Nusri, nekdanji pripadniki (tj. vojaki in policisti) Sadamovega režima, je nato decembra 2013 in lani poleti zavzela tudi območja na vzhodu Iraka, kjer prevladujejo suniti.

Junija lani se je v iraškem več kot polmilijonskem mestu Mosulu vodja Islamske države, Iračan Abu Bakr Al Bagdadi, samooklical za kalifa, voditelja vseh muslimanov na svetu. Ko so se enote Islamske države nevarno približale Bagdadu, so iraški oblasti vojaško na pomoč priskočili Iranci.

Iranci skupaj z Rusi držijo Al Asada nad vodo Iranci in njihovi libanonski zavezniki iz Hezbolaha so tudi pomagali sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, da se je ohranil na oblasti oziroma pod svojim nadzorom obdržal zahodni del Sirije, kjer živijo alaviti. Močna Al Asadova zaveznica je tudi Rusija.

Obstoj zloglasne Islamske države, ki je znana po svojih množičnih zločinih, pa je v interesu številnih držav, ki jim ni všeč prevelika iranska moč. V prvi vrsti gre tukaj za obe iranski sosedi – Savdsko Arabijo in Turčijo. Tako Savdijci kot Turki skušajo na območju Bližnjega vzhoda čim bolj okrepiti svoj vpliv.

Savdska Arabija in Katar pomagata islamistom Savdska Arabija in Katar, kjer prav tako vladajo vahabiti, vojaško in finančno podpirata islamiste v Siriji, ki prav tako zagovarjajo uvedbo strogega vahabitskega islama. Tudi Turčija se mora braniti obtožb, da omogoča obstoj Islamski državi, tudi s tem, da od nje kupuje nafto.

Veliki nasprotniki Irana so tudi ZDA (te so decembra 2011, nekaj mesecev po izbruhu sirske državljanske vojne, dokončno umaknile svoje enote iz Iraka) in Izraelci. Izraelci so zlasti nejevoljni zaradi iranskega jedrskega programa in iranske podpore gibanju Hamas, ki vlada v Gazi.

Boj za Perzijski zaliv 30-milijonska Savdska Arabija, najmočnejša arabska država na svetu, je že dolgo tekmica Irana. Razlogi so tako verski kot geopolitični. Medtem ko v Iranu prevladujejo šiiti, je Savdska Arabija sunitska država, kjer imajo glavno besedo vahabiti, zagovorniki strogega sunitskega islama. Vahabiti zagovarjajo tudi stališče, da šiiti niso muslimani, ampak odpadniki od islama.

Trenja med državama so tudi geopolitična. Ko so se Britanci leta 1971 vojaško dokončno umaknili iz Perzijskega zaliva, so v prazen prostor vstopile ZDA, ki so Iran, kjer je takrat vladal šah Reza Pahlavi, in Savdsko Arabijo postavile za varuha ameriških interesov v z nafto bogatem Perzijskem zalivu. Čeprav sta bila formalno zaveznika, pa sta že v 70. letih prejšnjega stoletja Iran in Savdska Arabija začela oboroževalno tekmo.

Islamska revolucija v Iranu Leta 1979 je v Iranu izbruhnila islamska revolucija, ki je zrušila šahov režim. Šah je zbežal v ZDA, v Iranu pa je zavladal ajatola Homeini. Iran je postal islamska republika, nekakšna zmes teokracije in zelo omejene demokracije, v kateri ima glavno besedo islamska duhovščina oziroma vrhovni voditelj, vodilni islamski pravnik – fakih. Iranski fakih je bil najprej Homeini, zdaj pa Iranu vlada Ali Hamenei.

Islamska revolucija, ki jo je vodil ajatola Homeini, je bila protiameriško in protizahodno usmerjena. Iran je pod vodstvom islamske duhovščine in islamskih pravnikov postal skorajda glavni sovražnik ZDA. Homeini, ki je trdil, da monarhija ni združljiva z islamsko ureditvijo, pa je Savdijce in zlasti savdijske šiite pozval tudi k zrušenju vladavine savdske kraljeve dinastije.

Savdijci financirajo vojno Sadama Huseina proti Iranu Savdska Arabija je na drugi strani hotela Homeinijev režim zrušiti s pomočjo Sadama Huseina. Ta je leta 1980 napadel Iran in uspešno zasedel del iranskega ozemlja. Irak so v času iraško-iranske vojne finančno podpirale bogate zalivske države na čelu s Savdsko Arabijo. Vojna se je končala leta 1988.

Tudi po koncu iraško-iranske vojne so bili odnosi med Iranom in Savdsko Arabijo še vedno napeti. Savdska Arabija je večkrat obtožila Irance, da hujskajo savdijske šiite proti savdski oblasti. Na drugi strani Iran obtožuje Savdsko Arabijo, da preganja šiitsko manjšino in izvaja usmrtitve šiitov.

Savdijsko-iranska vojna v Jemnu Zdaj Savdska Arabija in Iran, ki sovražno gledata drug proti drugem čez Perzijski zaliv ter se prek svojih "posrednikov" vojskujeta v Siriji in Iraku, merita moči tudi v Jemnu. Ta revna država na Arabskem polotoku, ki v nasprotju z drugimi državami na tem območju nima nafte, je namreč že nekaj let prizorišče bojev med suniti in šiitsko ločino zajidov (uporniški šiiti so znani tudi pod imenom hutiji). Zajidi predstavljajo okoli 40 odstotkov jemenskega prebivalstva.

Potem ko so hutiji dosegli odmevne uspehe, se je letos v jemensko državljansko vojno vmešala Savdska Arabija, ki trdi, da hutije podpirajo Iranci. Savdijci in njihovi sunitski zavezniki (Katarci, Kuvajtčani, Egipčani, Maročani, Sudanci, Bahrajnčani …) so začeli letalske napade na hutije. Sledila je pomorska blokada Jemna, savdijske sile so nato posredovale tudi s kopenskimi silami.

Savdijsko-iranska naftna vojna Poleg pravih vojn Iran in Savdska Arabija bijeta tudi naftno vojno. Savdijci, ki imajo glavno besedo v Opecu, organizaciji držav izvoznic nafte, so namreč nasprotniki omejevanja količine načrpane nafte, medtem ko Iran zagovarja omejevanje, kar bi dvignilo ceno nafte. Savdijci namreč želijo z nizko ceno nafte Irance finančno stisniti v kot.