Modra karta, ki odpira vrata v obljubljene dežele

Evropa se sooča z množičnim valom migrantov in beguncev, ki skušajo priti po balkanski poti v Nemčijo ali na Švedsko ter tam zaprositi za azil. Po zadnjih napovedih bo do konca leta v Nemčijo prišlo do milijona prosilcev za azil iz Sirije, Iraka, Pakistana, Bangladeša …

Visoko izobraženi begunci ali le poceni delovna sila? Nekateri nemški gospodarstveniki sprejem teh beguncev zagovarjajo, saj naj bi bilo med njimi veliko visoko usposobljenih ljudi, ki jih nemško gospodarstvo oziroma Nemčija potrebuje. Spet drugi opozarjajo, da bodo migranti in begunci, ki zdaj prihajajo v Nemčijo, večinoma le delovna sila za nestalne in slabo plačane službe, saj bi resnično visoko usposobljeni in izobraženi migranti iz držav zunaj EU lahko zakonito prišli v Nemčijo in druge države EU s pomočjo modre karte (Blue Card). Rojstvo modre karte Modra karta (njeno ime se zgleduje po ameriški zeleni karti) je Evropska komisija napovedala leta 2007, članice EU (razen Velike Britanije, Danske in Irske) pa so jo uvedle v naslednjih letih (Slovenija na primer tako kot Nemčija leta 2011).

Toda modra karta ni upravičila pričakovanj. Poglejmo podatke za največje evropsko gospodarstvo Nemčijo, ki je tako želeni cilj migrantov in beguncev, ki skušajo v tej državi zaprositi za azil. Majhno število izdanih modrih kart Lani je po podatkih nemškega zveznega urada za priseljence in begunce modro karto dobilo 11.848 tujcev, ki niso državljani EU, od tega so le 4.673 modrih kart izdali tujcem, ki so prispeli v Nemčijo s pomočjo modre karte, kar 7.715 modrih kart pa so Nemci izdali tujcem, ki so že prej bivali v Nemčiji. Od poleti 2011 do konca leta 2014 so Nemci skupaj izdali 21.703 modrih kart.

Primerjajmo te podatke s številom prošenj za azil: lani je po podatkih Eurostata prošnjo za azil dalo več kot 202.000 beguncev in migrantov. Letos naj bi bilo po napovedih v Nemčiji prošenj za azil skoraj milijon.

Največ modrih kart je izdanih Indijcem, Kitajcem in Rusom Če med migranti in begunci, ki skušajo po balkanski poti priti v Nemčijo, prevladujejo begunci iz Sirije (veliko med njimi je Palestincev oziroma njihovih potomcev, ki so po ustanovitvi Izraela zbežali v Sirijo, op. p.) ter migranti iz Iraka, Irana, Afganistana, Pakistana in Bangladeša, pa med prosilci modre karte Sirci ne prevladujejo. Največ modrih kart so Nemci izdali Indijcem, Kitajcem in Rusom.

Glede na zadnje televizijske posnetke migrantov in beguncev, ki skoraj v transu vzklikajo Germany, Germany (sl. Nemčija, Nemčija …), je zanimivo, da so nemški mediji še leta 2012 majhno število izdanih modrih kart razlagali kot posledica slabega slovesa države, neprijaznosti do tujcev in težavnosti nemškega jezika.

Je pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov resnica ali mit? Majhno število izdanih modrih kart pa si nekateri razlagajo tudi kot dokaz, da je pomanjkanje strokovnjakov in visoko usposobljenih delavcev (t. i. Fachkräftemangel) v Nemčiji zgolj mit, ki ga gojijo nemški delodajalci.

Mit oziroma mantra o pomanjkanju strokovnjakov je še zlasti nerealna zdaj, ko imajo nemška podjetja oziroma Nemci v 500-milijonski EU ogromen bazen visoko usposobljenega kadra, zlasti iz obrobnih držav (iz Bolgarije in Romunije je na primer v Nemčijo odšlo že toliko zdravnikov, da je tam zdravstveni sistem že ogrožen).

Koliko nemških podjetij ne more pokriti svojih potreb po strokovnjakih Po podatkih nemškega inštituta za trg dela in raziskovanje poklicev (nem. Instituts für Arbeitsmarkt- und Berufsforschung) leta 2011 v Nemčiji samo osem odstotkov nemških podjetij ni moglo pokriti svojih potreb po visoko usposobljenem kadru, kar je manj kot leta 2000, ko je bilo takšnih podjetij deset odstotkov.

Prav tako podatki o višini plač nemškega visoko usposobljenega kadra ne potrjujejo pomanjkanja teh kadrov, saj njihove plače ne rastejo. V primeru resničnega pomanjkanja teh kadrov bi njihove plače rasle.

Delodajalci za spremembe pri modri karti V Nemčiji dobi modro karto Neevropejec, ki se zaposli na delovno mesto z letno plačo vsaj 48.400 evrov bruto. Na nekaterih področjih, kot so matematika, informacijska tehnologija, naravoslovje in tehnologija, pa vsaj 37.752 evrov bruto. Delodajalci želijo, da se ta prag zniža, v čemer nasprotniki teorije o pomanjkanju strokovnjakov vidijo dokaz, da delodajalcem ne primanjkuje visoko usposobljene delovne sile, ampak poceni visoko usposobljena delovna sila (glej: spletna stran Neopresse, Die Lüge vom Fachkräftemangel).

V Sloveniji le 40 imetnikov modre karte V Sloveniji smo po podatkih zavoda za zaposlovanja od decembra 2011 do avgusta letos izdali le 40 modrih kart visoko izobraženim in usposobljenim Neevropejcem. Veliko več je bilo prošenj za azil, samo lani jih je bilo v Sloveniji 385.