Sreda,
30. 8. 2023,
9.26

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,44

Natisni članek

Natisni članek

leščur Sredozemlje ogrožene živali Hrvaška zaščitena vrsta školjke

Sreda, 30. 8. 2023, 9.26

1 leto, 2 meseca

Madžarski turisti na Viru nabirali strogo zaščitene velike leščurje; v Jadranu jih je le še 26

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,44
Veliki leščur | Na Morski biološki postaji Piran so optimistični glede možnosti obnovitve populacije leščurjev. Bo pa ta trajala dolgo, preden bo dosegla gostoto pred poginom leta 2020. | Foto Facebook / Akvarij Piran

Na Morski biološki postaji Piran so optimistični glede možnosti obnovitve populacije leščurjev. Bo pa ta trajala dolgo, preden bo dosegla gostoto pred poginom leta 2020.

Foto: Facebook / Akvarij Piran

Hrvaški potapljač je na Viru opazil skupino madžarskih turistov, ki so iz morja pobirali velike leščurje, poroča portal morski.hr. Gre za sredozemsko endemično vrsto izjemno zaščitenih morskih školjk, ki so se znašle na robu izumrtja in naj bi jih bilo v Jadranu po navedbah portala živih le še 26. Turiste iz Madžarske je k dejanju vodila nevednost, a so školjke po posredovanju policije vendarle vrnili v morje.

Po posredovanju policije so Madžari školjke vrnili in povedali, da niso vedeli, da gre za tako zaščiteno vrsto. Po poročanju portala N1 je zagrožena kazen za uničenje kritično ogroženih vrst 30 tisoč evrov.

Pred leti se je med populacijo velikih leščurjev v Sredozemlju razširila bolezen. Biologi predvidevajo, da gre za napad zajedavca iz rodu haplosporidium, ki lahko povzroči izumrtje vrste, saj ne poznajo učinkovitega načina zaščite pred širjenjem obolenja.

Pridobivanje in posest velikega leščurja (Pinna nobilis) sta prepovedani in na Hrvaškem spadata med kazniva dejanja ne glede na to, ali gre za živ ali že mrtev primerek.

Belvedere plaža Izola obala morje
Novice Mavrič: V morju praktično ni več živih leščurjev

Na udaru tudi leščurji v slovenskem morju

Pred leti se je tudi v slovenskem morju zgodilo podobno, a so pozneje nekaj živih primerkov leščurjev vseeno opazili.

Na Morski biološki postaji Piran so optimistični glede možnosti obnovitve populacije. Bo pa dolgo trajalo, preden bo dosegla gostoto pred poginom leta 2020, poudarjajo. Ljudi opozarjajo, naj iz morja ne odnašajo niti praznih lupin školjk, ki so poginile.

Množični pogin se je začel v Španiji

Kot je spomnila znanstvena sodelavka na Morski biološki postaji Piran Valentina Pitacco, je bil prvi množični pogin velikega leščurja (Pinna nobilis) opažen v Španiji leta 2016, nato pa se je razširil po vsem Sredozemskem morju.

Natančen vzrok množičnega pogina še vedno preiskujejo. Pri mrtvih leščurjih so najprej odkrili prisotnost zajedavca Haplosporidum pinnae, ki je nato veljal za edinega domnevnega povzročitelja pogina, pozneje pa so pri mrtvih in bolnih predstavnikih vrste našli tudi druge patogene. "Novejše raziskave tako kot mogoč razlog za pogin navajajo sinergijo različnih patogenov," je povzela Valentina Pitacco.

Novice Turista ostala ujeta na hrvaškem otoku: tja sta se odpravila na napihljivi blazini #video

Raziskovalci Morske biološke postaje Piran, ki je del nacionalnega inštituta za biologijo, so glede obstoja leščurjev v slovenskem morju optimistični. "Po naših dosedanjih podatkih je v slovenskih vodah še nekaj živih primerkov, nekateri pa so tudi dovolj veliki, da se lahko razmnožujejo," so prepričani.

Pitaccova je razložila, da so lani na petih lokacijah ob slovenski obali postavili zbiralnike ličink, da bi preverili razmnoževalni potencial vrste. Jeseni, ko so zbiralnike pregledali, so na njih našli mlade primerke leščurjev. "Zato predvidevamo, da je v poletnem času prišlo do razmnoževanja in da so se ličinke pritrdile na zbiralnike ter se preobrazile v juvenilne školjke," je pojasnila.

Raziskovalci Morske biološke postaje javnost pozivajo, naj nacionalnemu inštitutu za biologijo prijavijo vsak najdeni živi primerek. Da bi preverili, ali je leščur še živ, zadošča, da se nežno dotaknemo lupine. Zdrava školjka bi se morala nagonsko zapreti v nekaj sekundah, če pa se zapira počasneje, je bolna. Morebitne najditelje živih leščurjev prosijo, naj si zapišejo lokacijo najdbe, globino, datum in velikost primerka. Če je mogoče, naj priložijo tudi fotografijo.