Liberalni ekonomist Beblavi nov egiptovski premier

Hazem el Beblavi je bil finančni minister od julija do novembra 2011 pod vojaško vladavino. Odstopil je po nasilju v Kairu, ko je bilo v spopadih med koptskimi kristjani, muslimani in varnostnimi silami ubitih 26 ljudi, večinoma koptskih kristjanov. Takrat je pojasnil, da se je tako odločil zaradi nezadovoljstva z vlogo, ki jo je pri spoprijemanju s spopadi odigrala vlada.

Bil je tudi visoki uradnik v Ekonomski in socialni komisiji Združenih narodov za zahodno Azijo, pred tem pa profesor ekonomije na aleksandrijski univerzi v Egiptu. Mohamed El Baradej je bil medtem imenovan za egiptovskega podpredsednika, pristojnega za zunanje odnose.

Predsedniške volitve in referendum o ustavi Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur je tudi napovedal, da bodo predsedniške volitve v državi do februarja prihodnje leto, še pred tem pa bodo imeli referendum, na katerem bodo odločali o novi ustavi. Že čez dva tedna naj bi strokovnjaki začeli pripravljati spremembe sporne islamistične ustave, o kateri naj bi državljani na referendumu odločali čez dobre štiri mesece, sledile bodo parlamentarne in nato še predsedniške volitve. Natančen datum zadnjih bo znan po prvem zasedanju novega parlamenta, je pojasnil Mansur.

Obsodbe nasilja Mansur, ki predsedniške dolžnosti opravlja, potem ko je vojska odstavila Mohameda Mursija, je sicer napovedal, da si bo prizadeval za to, da bi se v državi čim prej vzpostavile normalne razmere. Še naprej pa se vrstijo pozivi k preiskavi ponedeljkovega napada pred vojašnico v Kairu, ko je bilo ubitih 51 ljudi, večinoma privržencev odstavljenega predsednika Mursija.

Napad je obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in se zavzel za natančno preiskavo, ki naj jo izvedejo neodvisni organi. Ban je obenem vse strani pozval, naj bodo zadržane. "Protesti morajo biti mirni, varnostne sile pa morajo ravnati v skladu z mednarodnimi standardi," je v New Yorku poudaril njegov tiskovni predstavnik Martin Nesirky.

Napovedani novi protesti Medtem pa je Mursijeva Muslimanska bratovščina napovedala nove proteste, s tem pa je tveganje za novo nasilje večje, kljub temu da so se nekatere skupine Mursijevih nasprotnikov odpovedale nadaljnjim protestom. Prelivanje krvi je sicer šokiralo Egipčane, utrujene od političnega kaosa, ki traja že dve leti in pol, vse od strmoglavljenja avtokrata Hosnija Mubaraka.

ZDA ostajajo zaskrbljene zaradi dogodkov v Egiptu ZDA ostajajo zelo zaskrbljene zaradi dogajanja v Egiptu po odstavitvi Mursija, vendar pa tega dejanja niso označile za vojaški udar. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je opozoril na legitimne proteste proti Mursiju pred odstavitvijo.

Mlačen odziv ZDA ni všeč Mursijevim nasprotnikom, ki po ulicah egiptovskih mest vzklikajo gesla proti ZDA in predsedniku Baracku Obami. Posebne ljubezni do Washingtona prav tako ne izražajo Mursijevi podporniki. Dosedanji odzivi Washingtona kažejo, da Obamovi administraciji za Mursijem ni žal, vendar tega ne more naravnost povedati, ker je vojska odstranila demokratično izvoljenega predsednika države.

Gre za zapleten in težaven položaj Carney je odkrito priznal, da gre za neverjetno zapleten in težaven položaj. "Predsednik Obama je jasno izrazil zaskrbljenost zaradi odločitve vojske, da odstrani predsednika Mursija in zamrzne ustavo," je dejal Carney, vendar dodal, da je obenem treba priznati, da je imelo več deset milijonov Egipčanov legitimne pritožbe zaradi nedemokratičnega načina vladanja Mursija in ti ljudje ne verjamejo, da je šlo za vojaški udar.

"ZDA so še naprej zelo zaskrbljene zaradi naraščanja nasilja v Egiptu in zaradi nevarne stopnje politične polarizacije v državi. Ostro obsojamo vsako nasilje in tudi spodbujanje k njemu," je dejal Carney in izrazil sožalje družinam ubitih. Vojsko je pozval, naj v odzivih na dejanja protestnikov pokaže maksimalno zadržanost, protestnike pa, naj protestirajo mirno. ZDA prav tako obsojajo pozive k nasilju Muslimanske bratovščine in spodbujajo sodelovanje vseh strani.

Bodo Egiptu odvzeli finančno pomoč? Carney je ponovil, da ZDA niso povezane z nobeno politično stranko ali skupino. Egipčane podpirajo pri iskanju rešitev, odločitev pa je v njihovih rokah. ZDA bodo sodelovale s prehodno vlado za hitro vrnitev k demokratični civilni vladi, vendar mora biti prehodno obdobje v znamenju pomiritve, ne maščevanj. ZDA tudi pozivajo egiptovsko vojsko, naj se izogiba aretacijam in omejitvam medijev.

Washington spremlja dogajanje in si bo vzel čas za oblikovanje politike. Na vprašanje, ali bodo ZDA Egiptu zaradi odstavitve predsednika Mursija odvzele finančno pomoč, se je Carney odgovoru izognil. "Pregledali bomo, kaj moramo storiti v skladu z zakoni, kar bomo storili v skladu z našimi političnimi cilji," je dejal Carney in dodal, da se bodo o vsem posvetovali s kongresom.