Sobota, 15. 7. 2017, 18.00
7 let, 1 mesec
Levičarka, ki nima rada Merklove in je dobila torto v glavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,10
4
Na septembrskih nemških parlamentarnih volitvah ima radikalno leva stranka Levica veliko možnosti, da ohrani položaj tretje najmočnejša stranke v državi. Najbolj ključna oseba stranke je Sahra Wagenknecht.
Po zadnji anketi Insa/Yougov bi v Nemčiji, če bi bile volitve to nedeljo, največ glasov dobila Krščanska unija CDU/CSU Angele Merkel (36 odstotkov), sledijo socialdemokrati (25 odstotkov), na tretjem mestu sta skupaj Levica in AfD po 9,5 odstotka, za njima liberalna FDP (devet odstotkov), petodstotni prag pa bi s 6,5 odstotka preskočili še Zeleni.
- To so zvijače Angele Merkel
- Je bila to ena največjih prevar 20. stoletja?
- Vse skrivnosti Helmuta Kohla
- Bi morala Slovenija postati del višegrajske skupine?
Uradno sta sopodpredsednika Levice Katja Kipping in Bernd Riexinger, a najbolj opazna članica te stranke je Sahra Wagenknecht, sopredsednica strankine poslanske skupine v nemškem bundestagu.
Stalinova občudovalka
Wagenknechtova, ki bo v nedeljo dopolnila 48 let, prepričana komunistka, nekateri jo celo imajo za stalinistko, saj hvali zloglasnega diktatorja Stalina kot moža, ki je zaostalo deželo spremenil v industrijsko velesilo. Zaradi te in podobnih izjav je celo dobila vzdevek stalinistični hudiček.
Sahra Wagenknecht in Katja Kipping - dvojec, ki vleče glavne niti v Levici.
Tik pred padcem berlinskega zidu se je včlanila v vzhodnonemško partijo
Med letoma 1991 in 2010 je bila Wagenknechtova, ki zavrača označevanje nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije kot diktature, tudi članica Komunistične platforme, skupine znotraj Levice, ki je pod budnim očesom nemških zveznih oblasti zaradi morebitnega kršenja ustavnega reda. Wagenknechtova se je sicer tik pred padcem berlinskega zidu včlanila v takrat vladajočo vzhodnonemško komunistično stranko.
Levica (nem. Die Linke) je stranka, ki je nastala leta 2007 z uradno združitvijo stranke nekdanjih vzhodnonemških komunistov (PDS) in odpadnikov socialdemokratske stranke, ki jih je vodil Oskar Lafontaine.
Levico sta ustanovila Gregor Gysi (levo), prvi mož nekdanjih vzhodnonemških komunistov, in Oskar Lafontaine, vodja levega krila SPD.
Razkol v SPD zaradi reforme trga dela
Razkol v stranki SPD se je zgodil leta 2004, in sicer zaradi neoliberalnih reform trga dela, ki jih je izvedel takratni socialdemokratski kancler in Lafontainov tekmec Gerhard Schröder. Za levo krilo SPD so bile te reforme, ki so se za zdaj več ali manj izkazale koristne za izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo, razgradnja socialne države.
Kako Levica ohranja Angelo Merkel na oblasti
Sadove reform, ki so škodile Schröderju in SPD, zdaj že več kot desetletje žanje krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel. Še več, ironija je, da Levica, čeprav politično nasprotna konservativcem CDU/CSU, objektivno koristi Merklovi in ji pomaga pri ohranjanju na oblasti.
Wagenknechtova od junija 2012 živi skupaj z Oskarjem Lafontainom, ustanoviteljem Levice. Decembra leta 2014 sta se Wagenknechtova in 26 let starejši Lafontaine tudi poročila. Za oba je to drugi zakon.
Levica namreč na zadnjih volitvah vedno odščipne dovolj glasov SPD, da ta ne more ogroziti CDU/CSU. Če seštejemo odstotke SPD in Levice v zgoraj omenjeni anketi, potem bi socialdemokrati, če ne bi obstajala Levica, Merklovi tesno dihali za ovratnik.
Če bi SPD sklenila koalicijo z levico, bi Merklova odletela z oblasti
Tudi leta 2013, ko so stranke levo od sredine v nemškem zveznem parlamentu dobile večino sedežev, je prav radikalnost Levice, s katero SPD ni želela v koalicijo na zvezni ravni (na deželni ravni takšne koalicije obstajajo, op. p.), preprečila oblikovanja leve koalicije s socialdemokratskim kanclerjem ter omogočila Merklovi obstoj na kanclerskem položaju.
Če je Merklova jeseni 2015 ob odpiranju nemških vrat za migrante in begunce samozavestno zatrjevala Wir schaffen das! (sl. Zmogli bomo!) in zavračala zahteve po omejevanju sprejemanju prosilcev z azil z besedami, da pravica za azil ne pozna zgornje meje, je Wagenknechtova nasprotnega mnenja.
Wagenknechtova, čeprav trda komunistka, ki je hvalila zdaj že pokojnega venezuelskega levičarskega predsednika Huga Chaveza in leta 2015 navdušeno pozdravila zmago Aleksisa Ciprasa in njegove Sirize, pa ima za članico Levice dokaj neobičajno mnenje o migrantski krizi.
Wagenknechtova Merklovi očita sokrivdo za teroristični napad
Januarja lani, potem ko so v javnost prišle informacije o novoletnih množičnih spolnih napadih v Kölnu, je Wagenknechtova zahtevala izgon storilcev iz Nemčije in opozarjala, da Nemčija ne more sprejeti vseh prosilcev za azil, saj nima neomejenih zmogljivosti.
Januarja letos je Wagenknechtova šla še dlje in v intervjuju za nemško revijo Stern Merklovi pripisala sokrivdo za teroristični napad v Berlinu decembra lani, ko je tunizijski islamski skrajnež s tovornjakom sejal smrt na božičnem sejmu.
Član Antife ji je vrgel v obraz torto
Ta njena stališča so naletela na precej kritike tudi znotraj Levice. Maja lani ji je zaradi njenega nasprotovanja neomejenemu sprejemanju prosilcev za azil pripadnik skrajno levičarske Antife na kongresu Levice celo vrgel torto v obraz.
Mogoče je tudi ta neprijetni dogodek - poleg bojazni zaradi morebitne izgube glasov, če bodo hamburške izgrednike preveč povezovali s stranko Levico - dodaten razlog, da je Wagenknechtova pred dnevi v intervjuju za nemški časopis Die Welt kritizirala divjanje levičarskih skrajnežev v Hamburgu v času vrha držav G20.
Wagenknechtova: Izgredniki so navadni kriminalci
Če je sopredsednica stranke, 39-letna Kippingova iz Dresdna, krivdo za izgrede oziroma zaostritev razmer v Hamburgu v prvih izjavah naprtila policistom oziroma oblastem, je Wagenknechtova prav nasprotno krivdo za nasilje naprtila izgrednikom, ki so uničevali ulice, zažigali avtomobile, grozili prebivalcem in poškodovali okoli 500 policistov.
Divjanje skrajnolevičarskih izgrednikov v Hamburgu je škodilo Levici, saj ima malce manj podpore kot pred izgredi. Po anketi Insa/Yougov se je na drugi strani malenkostno okrepila podpora AfD. V Nemčiji poleg oznake Antifa za skrajneže z levega roba uporabljajo tudi oznake avtonomisti (autonomen), izgredniki (chaoten) ali anarhisti (anarchisten). Divjanja in razbijanja levičarskih skrajnežev niso novost v Nemčiji, so bili pa zadnji izgredi v Hamburgu bolj opazni zaradi večje silovitosti in ker so bile oči vsega sveta in vseh medijev uprte v mesto zaradi srečanja držav G20.
Wagenknechtova se je tudi distancirala od izgrednikov in zatrdila, da nimajo nobene povezave z levico in zavzemanjem za pravični svetovni red, ampak so navadni kriminalci.
Norost, če mislijo, da bodo z uničevanjem zrušili kapitalizem
"Ne vem, kako nor moraš biti, da misliš, kako boš kapitalizem zamajal z zažiganjem avtomobilov in ropanjem trgovin," je še dejala Wagenknechtova.
4