Ponedeljek, 21. 12. 2015, 11.27
8 let, 7 mesecev
Lahko politična negotovost v Španiji ogrozi Evropo?
Špansko gospodarstvo se je krčilo v letih od 2009 do 2013, šele leta 2014 je zraslo za 1,4 odstotka, letos pa bo zraslo za okoli tri odstotke. Brezposelnost je še vedno visoka, okoli 21,6-odstotna, a je bila v času krize že okoli 26-odstotna.
Razlog za to je na dlani: okrevanja španskega gospodarstva, ki je posledica tudi zunanjih dejavnikov (politika poceni denarja Evropske centralne banke, padec cen nafte, turistični razcvet, ker se turisti zaradi strahu pred terorizmom izogibajo arabskim sredozemskim državam in rajši odhajajo na Pirenejski polotok …), povprečen Španec ne čuti.
Podemos je tako tesno za petami socialistom (22 odstotkov in 90 sedežev), ki so do zdaj imeli popolno prevlado na levici. Socialisti, ki jih vodi Pedro Sanchez, se bodo morali v prihodnjih letih resno potruditi, da ne doživijo usode grškega Pasoka, ki mu je Siriza popolnoma "izmaknila" volivce.
Ljudska stranka je sicer zmagala, a samo z 28,7 odstotka glasov, kar pomeni 123 sedežev. Konservativci in Državljani imajo tako skupaj le 163 sedežev, za sestavo desnosredinske vlade pa bi potrebovali najmanj 176 sedežev.
Tudi priključitev Državljanov levemu bloku je malo verjetna. Rivera je že pred volitvami izključil možnost za koalicijo s Podemosom. Riverovi Državljani se z Iglesiasovimi levičarji na primer ne strinjajo glede kapitalizma (Državljani ga zagovarjajo, Podemos je protikapitalističen) in tudi ne glede usode Katalonije (Rivera je iz Barcelone, a je nasprotnik katalonske osamosvojitve, Podemos zagovarja katalonski referendum o neodvisnosti).
Gledano širše so španske volitve le še ene v nizu letošnjih volitev, ki se niso razpletle po pričakovanju Berlina in Bruslja. V celotnem južnoevropskem bloku držav so se okrepile stranke, za katere je značilno nasprotovanje varčevalni politiki, ki jo zagovarjajo severnoevropske države na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel.
Jeseni je protivarčevalni val zajel tudi Pirenejski polotok. Oktobra je na Portugalskem, podobno kot zdaj v Španiji, največ glasov dobila desna sredina, a premalo za večino v parlamentu. Najrevnejši zahodnoevropski državi zdaj vlada manjšinska vlada socialistov, ki so pred volitvami nabirali glasove s kritiko varčevalnih ukrepov.
V sredozemskem bloku držav je politični prostor, kljub velikemu uspehu populističnega gibanja Pet zvezdic nekdanjega komika Beppeja Grilla, bolj ali manj stabilen le še v Italiji.
Bruselj in Berlin z zaskrbljenostjo gledata tudi proti vzhodu, kjer madžarski premier Viktor Orban pridobiva nove zaveznike. Na Poljskem se je namreč letos zgodil zasuk še bolj v desno. Najprej je spomladi na predsedniških volitvah zmagal desničar Andrzej Duda iz stranke Zakon in pravičnost, jeseni pa je ta stranka tudi zmagala na parlamentarnih volitvah in ima zdaj absolutno večino.