Tranzitnih centrov za migrante ne bo

Načrtovani namestitveni centri za migrante na meji z Avstrijo so bili jabolko spora med krščanskimi demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel, njeno sestrsko stranko Krščansko socialno unijo (CSU) notranjega ministra Horsta Seehoferja in SPD. Spor je ogrozil obstoj koalicije, ki vlada šele dobrih 100 dni.

Na današnjem vrhu koalicije so po poročanju dpa sklenili, da bo Nemčija prosilce za azil, ki so že zaprosili za azil v drugi državi EU, v 48 urah vrnila v državo prijave, večinoma preko namestitvenih centrov blizu letališča v Münchnu.

Andrea Nahles iz SPD je dogovor podprla in dodala, da bo ta deloval, če bodo z zadevnimi državami sklenjeni dvostranski sporazumi o vračanju. Kot piše dpa, bo pomembno skleniti sporazume predvsem z Italijo in Grčijo, od koder prihaja največ tistih, ki so že zaprosili za mednarodno zaščito. Dpa sicer poroča, da na Bavarskem beležijo okoli 150 takšnih primerov na mesec.

Poleg boja proti nezakonitemu priseljevanju naj bi koalicija sprejela tudi ukrepe za želene migracije. Do jeseni naj bi tako oblikovali predlog zakona o priseljevanju, ki bi omogočal zaposlovanje kvalificiranih delavcev v tistih poklicih, kjer domače delovne sile primanjkuje.

Avstrija in Nemčija za zaprtje sredozemske migracijske poti

Nemčija se o reševanju migrantskega vprašanja dogovarja tudi z drugimi državami. Seehofer je bil danes na Dunaju pri avstrijskem kanclerju Sebastianu Kurzu, ki je po pogovorih dejal, da želita Avstrija in Nemčija v sodelovanju z Italijo zapreti sredozemsko migracijsko pot.

Kurz odgovarja Sloveniji: Nadzor na meji je žal potreben

Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo je trenutno žal potreben, poudarja avstrijski kancler v odzivu na slovenske kritike, da je ta nadzor neutemeljen. Naš cilj je Evropa brez notranjih meja, ki pa bo mogoča le, če bomo zagotovili delujoče zunanje meje.

Tako se je avstrijski kancler Sebastian Kurz odzval na slovenske kritike, da je nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo neutemeljen, saj praktično ni nezakonitih prehodov meje. Ob tem Kurz ni navedel konkretnih razlogov za ohranjanje nadzora na tej notranji schengenski meji.

Na vprašanje, kakšni konkretno so načrti glede krepitve zunanje meje in ali gre za zunanjo schengensko mejo ali zunanjo mejo EU, avstrijski kancler odgovarja, da krepitev zunanje meje pomeni več kadrov v evropski agenciji za meje Frontex ter da je treba delati tako na schengenski meji kot na meji Unije, zlasti v Sredozemlju.

Novice Avstrija pripravlja ukrepe za zaščito meje, Slovenija zahteva pojasnila

Merklova na slovensko mejo želela poslati nemške policiste

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU pretekli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.

Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, bi pa v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.