Kulturne dobrine predstavljajo večji delež izvoza kot uvoza v EU

Delež pisateljev ali umetnikov med zaposlenimi v uniji je 0,7-odstoten. V EU je tako leta 2009 1,5 milijona ljudi delalo kot pisateljev ali umetnikov. Njihov delež glede na vse zaposlene se po državah giblje med 0,1 odstotka v Romuniji in 1,5 odstotka na Finskem in Švedskem. V Sloveniji se s pisateljevanjem ali drugimi umetniškimi poklici preživlja šest tisoč ljudi, kar predstavlja 0,6 odstotka vseh zaposlitev. V Sloveniji delež študentov umetnosti podpovprečen Umetnost je v študijskem letu 2007/2008 študiralo vsega skupaj 725.000 študentov, kar predstavlja 3,8-odstoten delež vseh študentov. Najvišji delež, kar 6,8-odstoten, so zabeležili v Veliki Britaniji. V Sloveniji je delež študentov umetnosti pod evropskim povprečjem, in sicer 1,9-odstoten. Kulturne dobrine v uniji predstavljajo večji delež na področju izvoza kot uvoza. V letu 2010 je njihov delež celotnega izvoza znašal 0,6 odstotka, uvoza pa 0,4 odstotka. Največji delež izvoza kulturne dobrine predstavljajo v Veliki Britaniji, 1,8 odstotka, največji delež uvoza pa z 0,9 odstotka v Avstriji. V Sloveniji kulturne dobrine predstavljajo 0,3 odstotka izvoza in 0,2 odstotka uvoza.

Občuten dvig cen na področju kulture Na področju kulture se občuti tudi dvig cen v zadnjih letih. Cene časopisov in kulturnih storitev so se med letoma 2005 in 2010 dvignile za 17,5 oz. 13,3 odstotka, kar je več kot splošni indeks cen življenjskih potrebščin, ki je za enako obdobje znašal 11,9 odstotka. Cene knjig so se dvignile za 6,5 odstotka.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometer je preučevala tudi medkulturne stike v uniji. Poročilo razkriva, da je leta 2007 27 odstotkov starejših od 15 let v preteklih treh letih v tujino potovalo najmanj trikrat. 22 odstotkov vprašanih je imelo družinskega člana, ki je živel v drugi evropski državi, 15 odstotkov pa člana, ki je živel v neevropski državi.

19 odstotkov jih je gledalo televizijo ali filme v tujem jeziku, devet odstotkov bralo časopise v tujem jeziku, sedem odstotkov pa knjige v izvornem jeziku.

Po drugi strani je 27 odstotkov vprašanih dejalo, da ni imelo nobenega od omenjenih medkulturnih stikov. Najmanj jih je tak odgovor podalo v Luksemburgu, na Švedskem, Danskem, Malti in Nizozemskem.

44 % Slovencev je v preteklih 3 letih potovalo v tujino Delež medkulturnih stikov se med državami močno razlikuje. V Sloveniji je v preteklih treh letih v tujino potovalo 44 odstotkov vprašanih, 28 odstotkov jih je imelo družinskega člana v drugi evropski državi, 19 odstotkov pa v neevropski. 48 odstotkov jih je pogosto gledalo televizije ali filme v tujem jeziku, 23 odstotkov bralo časopise, deset odstotkov pa knjige v tujem jeziku. Nobenega od teh stikov ni imelo 14 odstotkov vprašanih.