Sreda,
3. 4. 2013,
8.25

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Svetovna banka Združeni narodi revščina

Sreda, 3. 4. 2013, 8.25

5 let, 7 mesecev

Konec skrajne revščine do leta 2030?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Po ocenah Svetovne banke bi kljub svetovni krizi lahko skrajno revščino, v kateri danes živi 1,3 milijarde ljudi, odpravili v prihodnjih 17 letih.

Jim Yong Kim, predsednik Svetovne banke, tako meni, da je zdaj ugoden trenutek v zgodovini, da do konca prihodnjega desetletja "ustvarimo svet brez madeža revščine". Po Jimovih besedah, ki jih je izrekel v govoru na univerzi v Washingtonu, uspeh preteklih desetletij in vedno bolj ugodne gospodarske napovedi državam v razvoju dajejo možnost, da v roku ene generacije odpravijo revščino. V skrajni revščini, torej z manj kot 1,25 dolarja oziroma 0,98 evra na dan, živi na svetu 1,3 milijarde ljudi.

Optimistične napovedi Svetovne banke so del milenijskih razvojnih ciljev, ki so jih za petnajst let Združeni narodi začrtali leta 2000, te dni pa vlade in mednarodne institucije posodabljajo cilje za prihodnje 15-letno obdobje. Hitrejša rast od pričakovane na Kitajskem in v nekaterih drugih državah v razvoju je Združenim narodom že omogočila izpolnitev ciljev za prepolovitev revščine pred začrtanim datumom, a iztek prvega obdobja za izpolnitev milenijskih ciljev je sprožil ostre odzive predvsem na strani držav v razvoju, ki menijo, da je Svetovna banka premalo ambiciozna in obsedena z gospodarsko rastjo, ne pa z zmanjševanjem neenakosti. Marca so na primer v javnost pricurljali dokumenti, ki so razkrili bankin ortodoksni poudarek na prostem trgu kot glavni rešitvi za reševanje svetovne revščine.

Prav kritike naj bi Jima spodbudile, da je v svojem govoru washingtonskim študentom dejal, da gospodarska rast še ne pomeni, da bodo od nje vsi samodejno imeli koristi. "Naš moralni imperativ in hkrati pogoj za trajnostni gospodarski razvoj je, da imajo od gospodarske rasti vsi koristi."

Vendar pa tisti, ki pobližje spremljajo delovanje Svetovne banke, opozarjajo, da se Jimova retorika ne ujema s politikami banke. Peter Chowla iz skupine za spremljanje dela Svetovne banke Bretton Woods Project namreč meni, da vključenost pri gospodarski rasti še ne pomeni spopada z neenakostjo. Chowla prav tako opozarja, da so ravno države, ki so imele visoko rast, na primer Kitajska in Indija, tiste, ki so najmanj upoštevale predpise in navodila Svetovne banke o deregulaciji in prosti trgovini.

Predstavniki Svetovne banke se bodo sicer ta konec tedna v Madridu srečali z generalnim sekretarjem Združenih narodov in začeli pogovore o posodabljanju milenijskih razvojnih ciljev.