Četrtek, 6. 12. 2012, 14.56
8 let, 8 mesecev
Kdo bo nadzoroval splet?
Na srečanju Mednarodne telekomunikacijske unije (ITU) v Dubaju Rusija in Kitajska vodita v prizadevanjih za večji državni nadzor nad spletom. Kitajska v tako imenovani kiber suverenosti vidi logični podaljšek državne suverenosti. Rusija na podoben način zagovarja, da bi morale imeti države možnost, da znotraj svojih državnih meja nadzirajo splet kot tudi nacionalne spletne domene, poroča Deutsche Welle. Državi si prizadevata za prenos spletnega nadzora s strani mednarodnih organizacij, v katere je vključeno veliko različnih deležnikov, ne samo vlad, na ITU, ki je izključno medvladna organizacija. Svoje predloge predstavljata v luči zagotavljanja spletne varnosti, ki je precej priljubljena tema tudi pri zahodnih politikih. Vendar večina zahodnih vlad in predstavnikov poslovnega sveta v ruskih in kitajskih prizadevanjih vidi znak za alarm. Vendar tovrstne kritike pozabljajo, da poskusi vzpostavljanja državnega nadzora nad spletom v resnici niso nič novega. Prvi segajo že v leto 1996, od takrat jih je bilo še več in do zdaj so vsi propadli. In tudi tokrat je malo verjetno, da bo Rusiji in Kitajski v Dubaju uspelo. Celo državi kot sta Brazilija in Indija, ki sta se še do nedavnega nagibali v smeri državnega nadzora spleta, zdaj zagovarjata rešitev nadzornega telesa, ki vključuje številne deležnike, ne izključno vlad. Tovrstne razprave so izredno pomembne, saj posegajo v samo središče tega, na kakšen način na splet deluje v prihodnje. Bo to še vedno odprt sistem, kjer ustvarjalcem ne bo potrebno za svoje delovanje prositi dovoljenja držav, ali pa se v prihodnosti obeta vedno močnejši nadzor? Vendar ob tem ne gre spregledati, da tudi obstoječa politika upravljanja s spletom ni popolna in prav to je past, v katero lahko ameriški in evropski politiki, poslovneži in akademiki padejo, če zgolj nasprotujejo državnemu nadzoru in si ne prizadevajo za nadaljnje izboljšave.
Tudi obstoječi sistem ima številne pomanjkljivosti
Obstoječe telo za upravljanje s spletom, Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (Icann), kjer so zbrani številni deležniki, tudi sama namreč trpi za številnimi težavami. Prva je ta, da so v njej premočno zastopani zahodni akterji, predvsem Združene države. Predstavniki držav v razvoju le s težavo uveljavljajo svoje interese in vplivajo na končne odločitve, ki jih organizacija sprejema. Icann ima svoj sedež v Kaliforniji v bližini Silicijeve doline in uživa še posebej dobre odnose z ameriškim ministrstvom za trgovino. Ob tem pa večina uporabnikov spleta danes prihaja iz nezahodnih držav in govorijo jezik, ki ni angleščina.
Gre za zelo občutljivo vprašanje, še toliko bolj v času, ko si določene države prizadevajo za odkrito omejevanje spleta z državnim nadzorom. Šele takrat, ko se bodo na zahodu soočili s tovrstnimi težavami, lahko računajo na dolgoročno podporo držav, kot sta Indija in Kitajska, pri prizadevanjih za prost in odprt splet. Prvi korak v tej smeri bi bilo lahko lobiranja Evrope, da naj ZDA prestavijo sedež organizacije na bolj nevtralno območje, poroča Deutsche Welle.
Hkrati je potrebno nasloviti težave centraliziranega nadzora, ki se pojavljajo že znotraj obstoječe ureditve. Škotski novinar Ryan Gallagher v časniku Slate opozarja na "vedno bolj centralizirano in homogenizirano spletno infrastrukturo z vedno bolj dovršenimi poskusi za nadzorovanje spletne komunikacije in vedno tesnejšim sodelovanjem med državami v zvezi z izmenjavo podatkov o osumljencih". Tovrstna prizadevanja v precejšnji meri podpirajo v ZDA. Prav tako bi si morali v EU in ZDA prizadevati tudi za učinkovitejši nadzor spletnih velikanov kot je na primer Facebook, in njihovih politik o zasebnosti in pravicah uporabnikov.
Medtem pa so v Mednarodni telekomunikacijski uniji v okviru Združenih narodov sprejeli nove standarde za zagotavljanje spletnega nadzora, za katere kritiki že opozarjajo, da so nedopustni in bodo omogočali prisluškovanje na svetovni ravni. V skladu z dogovorom bo pristojnim omogočeno, da lažje nadzorujejo prenos podatkov in deljenje vsebin, ki so zaščitene z avtorskimi pravicami.