Kako denar, ki beži iz Kitajske in Brazilije, privabiti v Slovenijo?

Leta 2001 se je za Brazilijo in štiri druga razvijajoča se gospodarstva (Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) začela uporabljati skovanka BRIC oziroma BRICS. Beg kapitala iz razvitih v razvijajoče se države Države skupine BRICS so postale skoraj nekakšna gospodarska uspešnica, po kateri naj bi se zgledovali vsi. Najbolj optimistični so napovedovali, da bodo države skupine BRICS, v katerih živi 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, že leta 2027 po gospodarski moči prekosile stare industrijske države.

Od sredine leta 2009 do sredine 2014 se je zaradi nizkih obresti v ZDA in hitrega gospodarskega razvoja v razvijajočih se državah v te obetajoče nove trge (države BRICS in druga razvijajoča se gospodarstva) prelilo dva bilijona ameriških dolarjev (1,8 bilijona evrov).

Umik kapitala nazaj v razvite države Zdaj pa je smer gibanja kapitala ravno obratna: beži iz razvijajočih se držav. Ker so nekdanje lokomotive gospodarske rasti svetovnega gospodarstva upehane, vse bolj številni vlagatelji umikajo denar iz razvijajočih se držav, kot so Kitajska, Brazilija in Rusija.

Kot pravi ekonomist Anže Burger, se razlog za beg kapitala iz razvijajočih se držav razkriva v razlagi tega, zakaj se je sploh zgodil velik priliv kapitala v razvijajoče se države. Ta priliv kapitala se je začel v obdobju izbruha svetovne gospodarske krize leta 2008.

Vlagatelji v iskanju višjih donosov Razvite države, ki so bile skoraj vse v krizi, so se z njo spopadle s proticikličnimi ukrepi denarne politike, kot so nizke obrestne mere. Ti ukrepi so zelo znižali donose vlagateljev, zato si ti poiskali višje donose v razvijajočih se gospodarstvih.

Vse se je obrnilo, ko se je zgodilo okrevanje v razvitih državah, zlasti v ZDA, in ko se je začelo upočasnjevanje rasti v državah BRICS, zlasti na Kitajskem in velikih izvoznicah surovin, kot sta Brazilija in Rusija. Zaradi napovedi, da bo ameriška centralna banka (FED) dvignila obrestne mere, vlagatelji v pričakovanju višjih donosov selijo kapital v ZDA, pojasnjuje Burger.

Beg kapitala se lahko v prihodnje še zaostri Tudi ekonomist Igor Masten pravi, da so za ta kapital najbolj zanimive zlasti ZDA, saj se lahko tam že septembra ali do konca leta zgodi dvig obrestnih mer. V nasprotju z ZDA so evrske države za te vlagatelje manj zanimive, saj v evroobmočju verjetno še nekaj let ne bo do dviga obrestnih mer.

Kot piše britanski časnik Financial Times, ki se sklicuje na podatke upravljavca premoženja NN Investment Partners, so tuji vlagatelji od junija lani do konca julija letos iz 19 razvijajočih se držav umaknili za 940 milijard ameriških dolarjev (827 milijard evrov) kapitala. Ta beg kapitala se lahko v prihodnje še zaostri zlasti zaradi kitajskih gospodarskih težav. Kako zanimiva je Slovenija? Se lahko del tega kapitala, ki se umika iz razvijajočih se držav, prelije tudi v Slovenijo? Ekonomist Igor Masten poudarja, da gre pri kapitalu, ki se zdaj umika iz razvijajočih se držav, večinoma za portfeljske naložbe in spremljajoče izvedene instrumente. Slovenije na tem trgu ni oziroma je majhen izdajatelj.

Lahko se sicer zgodi, da bo za kakšnega upravljavca sklada, ki si želi imeti višji delež naložb v razvitih držav, ZDA in EU, zanj zanimiv tudi slovenski vrednostni papir. Toda ta kapital, ki se umika iz razvijajočih se držav, ne bo vstopal v Slovenijo v obliki tujih neposrednih naložb oziroma to ni kapital, ki bi bil zainteresiran za slovensko privatizacijo, še pravi Masten.

Majhni posredni vplivi na Slovenijo Burger meni, da bi se prelivanje lahko zgodilo – če bo ta denar prišel na borze v EU, se bo namreč nekaj denarja sčasoma prelilo tudi v Slovenijo. Ta učinek bo posredne narave in priliv kapitala v Slovenijo bo precej manjši kot priliv kapitala v nemško, britansko ali francosko gospodarstvo.