Torek, 18. 6. 2013, 11.45
8 let, 7 mesecev
Kako davčne oaze kradejo denar državljanom
Medtem ko je David Cameron omejevanje davčnih oaz postavil v središče svojih pogovorov na srečanju vodij članic G8 v Belfastu, je ena od najvplivnejših davčnih oaz v neposredni bližini njegovega sedeža v Londonu – City of London, finančno središče Velike Britanije, ugotavlja CNN.
Cameron se je v svoji pobudi osredotočil na britanska ozemlja po svetu, kot so Kajmanski otoki, Deviški otoki, Bermudski otoki in Jersey, vendar pa vse omenjene davčne oaze najbolj pridobivajo na račun londonskega Cityja in svojih povezav z britansko finančno "industrijo".
Velika Britanija namreč tako kot ZDA ponuja številne legalne načine neplačevanja davkov in skrivanja podatkov. Medtem ko se je pri merjenju indeksa finančne nepreglednosti (Financial Secrecy Index) leta 2011 na vrh lestvice povzpela Švica, se je opomba pri Veliki Britaniji glasila: "Če bi lahko upoštevali celotno britansko omrežje finančnih nepreglednosti, bi se Velika Britanija zlahka uvrstila na vrh."
Kot primer so navedli neko investicijo, ki je bila izvedena prek davčnih oaz, povezanih z Veliko Britanijo, zaradi katere je bila indijska vlada prikrajšana za 1,6 milijarde evrov davkov. Povedano drugače: s tem denarjem bi lahko eno leto vsak indijski prvošolec prejemal brezplačno kosilo.
Poročila komisije za razvoj Afrike Kofija Annana je na primer razkrilo, da je Kongo z mednarodnimi investicijami v tamkajšnje rudarstvo izgubil 1,01 milijarde evrov prihodkov, dovolj, da bi podvojili državni proračun za zdravstvo in izobrazbo.
Poskusi britanskih vlad, da bi omejili moč in neodvisnost finančnega sektorja, so spodleteli vsakič, ko si je vlada morala denar izposojati prav v Cityju. Pravi razcvet je City doživel v času Margaret Thatcher, udobno razmerje pa se je nadaljevalo tudi v času Tonyja Blaira. Leta 2011 je Cameronova koalicija sprejela zakonodajo, ki podjetja s sedežem v Veliki Britaniji oprošča davka na prihodke, ki jih zaslužijo v tujini, kar so analitiki označili za korporativni coup d'etat.
Tudi Cameronova družina je dodobra izkoristila prednosti britanske mreže utajevanja davkov, saj je Guardian lani razkril, da so se do družinskega bogastva dokopali prav prek omrežja investicijskih skladov v davčnih oazah.
Pod drobnogledom so zaradi legalnega utajevanja davkov tudi velika podjetja, kot sta Google in Amazon, v ZDA pa se je pred senatom na zaslišanju znašel direktor Appla Tim Cook, potem ko so ugotovili, da je Apple na mednarodne prihodke plačeval zgolj dvoodstotni davek.
Utajevanje davkov je v očeh javnosti končno postalo kraja davkoplačevalskega denarja, saj se številni zavedajo, da vsak utajen evro pomeni izgubo pri javnih servisih, kot so izobraževanje, zdravstvo in pomoč tistim v stiski.