Črt Kaker

Petek,
10. 6. 2016,
16.02

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,18

Natisni članek

Natisni članek

bogastvo Švica Evropa Kitajska brexit gospodarska rast

Petek, 10. 6. 2016, 16.02

7 let, 1 mesec

Kako bogat je svet brez držav

Črt Kaker

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,18

Zasebno premoženje se je na globalni ravni v lanskem letu povečalo za 5,2 odstotka na skupno 148 bilijonov evrov. To je manj kot leto pred tem, ugotavljajo avtorji študije Global Wealth 2016. Opozarjajo na nevarnosti, ki jih za evropsko gospodarstvo prinaša brexit, ameriške predsedniške volitve pa za svetovno gospodarstvo.

Zasebno premoženje se v zadnjih letih vztrajno povečuje, čeprav se je v letu na globalni ravni povečalo za 5,2 odstotka na skupno 148 bilijonov evrov. V letu 2014 je bila sicer zabeležena 7-odstotna rast v primerjavi z letom pred tem. Novo bogastvo je predvsem posledica novih inovacij in podjetniških uspehov na vzhajajočih azijskih trgih. Približno 30 odstotkov zasebnega premoženja na globalni ravni je v ženskih rokah.

Ključni poudarki:

 - Zasebno premoženje se je na globalni ravni v letu 2015 povečalo za 5,2 % na skupno 148 bilijonov evrov,

- do leta 2020 je predvidena 6 % letna rast zasebnega premoženja,

- Švica ostaja destinacija številka ena med vsemi davčno ugodnejšimi državami,

-brexit in ameriške predsedniške volitve imajo lahko močan vpliv na evropsko in svetovno gospodarstvo.

Avtorji študije Global Wealth 2016 (Svetovno bogastvo 2016, op. a.), ki jo je objavil The Boston Consulting Group (BCG), ob tem ugotavljajo, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo prebivalci azijsko-pacifiške regije po velikosti premoženja dohiteli Severno Ameriko in Evropo. Po njihovih podatkih in izračunih bo azijsko-pacifiška skupaj z japonsko leta 2020 postala najpremožnejša svetovna regija. V lanskem letu so v tej zabeležili kar 13-odstotno rast zasebnega premoženja, motor te rasti pa predstavlja Kitajska.

 

Zasebno bogastvo raste tudi v Evropi, a počasneje kot drugod

V zahodni Evropi so v lanskem letu zabeležili 4-odstotno rast zasebnega premoženja, kar je 2-odstotni točki manj kot leto pred tem, pod palcem so jim skupno namerili 36,8 bilijona evrov. Za primerjavo, rast premoženja v vzhodni Evropi je bil padec rasti premoženja še večji (leta 2015 se je premoženje povečalo za 6 odstotkov, leta 2014 pa za 11 odstotkov v primerjavi z letom pred tem).

Leta 2015 je znašalo zasebno premoženje v vzhodni Evropi 3,6 bilijona evrov, leta 2020 pa naj bi se povečalo do 5,3 bilijona evrov.

Največje število milijonarjev glede na število prebivalcev so leta 2015 imeli v Švici in v Liechtensteinu, mali kneževini, ujeti med Avstrijo in Švico.

Kje so vzroki?

Kot ugotavljajo pri BCG, je padec rasti zasebnega premoženja v zahodni Evropi posledica negotovosti glede prihodnosti Evropske unije, nizke inflacije in v nekaterih primerih celo deflacije in pričakovanja rezultatov britanskega referenduma o obstanku oziroma izstopu iz Evropske unije. Svojo vlogo je odigralo tudi dogajanje na borznih trgih. V BCG so pričakovali, da bo k rasti prispevalo tudi kvantitativno sproščanje s strani Evropske centralne banke, a rezultati tega ukrepa so ostali pod pričakovanji, dodajajo.

Zgodba v vzhodni Evropi je drugačna. Največji razlog v padcu rasti zasebnega premoženja je posledica nižje gospodarske rasti v Rusiji (v letu se je gospodarska rast prepolovila v primerjavi z letom 2014), ki je posledica gospodarskih sankcij EU in vojne v Ukrajini, pravijo pri BCG in svarijo, da lahko negativno politično ozračje v posameznih državah v regiji v naslednjih letih negativno vpliva na gospodarsko stanje v regiji.

Premožni Zemljani svoj denar še vedno najraje vlagajo v švicarske finančne institucije.  | Foto: Premožni Zemljani svoj denar še vedno najraje vlagajo v švicarske finančne institucije.

Med davčno ugodnimi državami na prvem mestu Švica

V davčnih oazah se trenutno nahaja približno 8 bilijonov evrov zasebnega premoženja, pravijo pri BCG. V zadnjih letih je opazen trend, da svoje premoženje v davčne oaze prelivajo predvsem zasebniki iz vzhajajočih trgov in vse manj Evropejci. Razlog je v strožjem nadzoru finančnega poslovanja in nadzora, ki velja v državah EU. Kljub sporazumu, ki ga je pred leti Švica podpisala z EU glede izmenjave podatkov o lastnih bančnih računov, pa ta alpska država ostaja destinacija številka ena med davčno ugodnejšimi državami, ugotavljajo avtorji študije. Tako bo ostalo vsaj do leta 2020.

Zasebnega premoženja, ki izhaja iz zahodne in vzhodne Evrope, je 3,1 bilijona evrov, iz Severne Amerike pa "le" 0,6 bilijona evrov. Razlog je v tem, da imajo ZDA znotraj svojega ozemlja davčne oaze. Ena izmed takih je zvezna država Delaware na ameriški vzhodni obali.