Kako begunska kriza vpliva na volitve po Evropi?

Nacionalnokonservativna SVP je že dolgoletna zagovornica zaostritve azilne zakonodaje in omejevanja priseljevanja v alpsko državo, zdajšnja migrantska kriza pa je voda na njen mlin. Zmaga strahu nad sočutjem, je zmago protimigrantske stranke pokomentiral eden od veljakov švicarskih krščanskih demokratov.

Najboljši izid Švicarske ljudske stranke do zdaj V nedeljo je SVP dosegla kar 29,4 odstotka glasov in osvojila 65 sedežev v nacionalnem svetu, 11 več kot na volitvah 2011. V drugem domu švicarskega parlamenta, 46-članskem stanovskem svetu, je bila manj uspešna in ima za zdaj le pet sedežev (19 sedežev v tem svetu, kjer svetnike večinoma volijo po večinskem volilnem sistemu, kar SVP ni pisano na kožo, je še nerazdeljenih).

SVP sledijo socialdemokrati, ki so dobili 18,8 odstotka glasov oziroma 43 sedežev v nacionalnem svetu. Na tretjem mestu je gospodarstvu prijazna desnosredinsko-liberalna FDP s 16,4 odstotka in 33 sedeži v nacionalnem svetu.

Bo SVP dobila dva sedeža v zveznem svetu? Poslanci nacionalnega sveta in svetniki stanovskega sveta bodo potem izvolili sedemčlanski zvezni svet, ki je obenem vlada in kolektivno predsedstvo države. Do zdaj ima SVP v zveznem svetu enega člana, zdaj pa zahteva še drugega.

Če bi imela tako SVP kot FDP dva sedeža, bi imele desne stranke v zveznem svetu večino. To pa želijo preprečiti socialdemokrati, ki druge stranke nagovarjajo, naj ne izvolijo drugega člana SVP v zvezni svet.

Migrantski veter v jadra svobodnjaške ladje Švicarske volitve pa niso edine volitve, na katere vpliva migrantska kriza. Že v prejšnjih tednih so v naši severni sosedi z zagovarjanjem omejevanja sprejema beguncev in migrantov glasove uspešno nabirali svobodnjaki. Na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji so podvojili glasove in presegli mejo 30 odstotkov.

To jim je uspelo tudi na deželnih volitvah na Dunaju, kjer pa so jim predvolilne ankete napovedovale še boljši izid. Mogoče celo zmago nad rdečimi (to je barva socialdemokratov), ki avstrijski prestolnici vladajo neprekinjeno že od leta 1945.

Modra je nova rdeča Glede na to, da so modri (to je barva svobodnjakov) letos zmagali ali pa se izjemno dobro odrezali celo v nekaterih tradicionalnih dunajskih tako imenovanih rdečih trdnjavah, je socialdemokrate pred tesnejšim izidom ali celo porazom obvarovalo to, da so dobili večino glasov v sicer tradicionalnih dunajskih črnih trdnjavah (četrti, kjer so prej večinoma tradicionalno volili črne – tj. Avstrijsko ljudsko stranko).

Migrantska kriza oziroma evropske kvote za razdeljevanje beguncev pa bodo verjetno vplivale tudi na poljske parlamentarne volitve, ki bodo to nedeljo. Na Poljskem je za zdaj na oblasti desnosredinska Državljanska platforma (predsednica vlade je Ewa Kopacz), medtem ko je od avgusta letos predsednik države Andrzej Duda, član desne stranke Zakon in pravica (PiS).

Migranti in poljske volitve Duda ostro nasprotuje begunsko-migrantskim kvotam oziroma prerazdeljevanu beguncev med vse članice EU, češ da Poljska ne more sprejeti teh beguncev, saj se lahko sama spopade z velikim valom beguncev iz Ukrajine. Nasprotno je poljska vlada dala soglasje za sprejem pet tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda in Afrike. Temu ostro nasprotuje za zdaj opozicijska stranka Zakon in pravica.

Glede na to, da številni Poljaki nasprotujejo zlasti sprejemanju muslimanskih priseljencev, je zdajšnja migrantska kriza koristna predvolilna tema za stranko Zakon in pravica. Ta ima po javnomnenjskih anketah od 34- do 39-odstotno podporo, Državljanska platforma (PO)pa od 26- do 30-odstotno.

Švedska vroča politična jesen Politično vročo jesen pa številni politični analitiki napovedujejo tudi Švedski. Ta država je poleg Nemčije glavni cilj migrantov, ki prihajajo iz Afrike in Azije. Kot piše švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung, bo do konca leta na Švedsko prišlo okoli 150 tisoč prosilcev za azil. Zdaj jih je že 110 tisoč.

Od septembra 2014 državi vlada manjšinska levo usmerjena koalicija socialdemokratov, Zelenih in Leve stranke. Ta koalicija na volitvah ni dobila več kot polovice sedežev, a je po številu sedežev prehitela desno usmerjeno koalicijo strank (Zmerna stranka, Liberalna ljudska stranka, Sredinska stranka in krščanski demokrati).

"Kartelni" Decembrski sporazum Leva in desna koalicija strank sta po volitvah dosegli tako imenovani Decembrski sporazum, po katerem je desni tabor dovolil manjšinsko levo vlado. Sporazum tudi določa, da bo levi tabor, če bo na prihodnjih volitvah zmagal desni tabor, a ne bo dobil več kot polovice sedežev, dovolil manjšinsko desno vlado.

Ta sporazum je seveda naperjen proti Švedskim demokratom, stranki, ki zagovarja omejevanje priseljevanja, saj ne dopušča, da bi postala jeziček na tehtnici med obema taboroma. Švedski demokrati so na lanskih volitvah dobili 12,9 odstotka glasov, toda zdajšnji migrantski val je njeno priljubljenost krepko poveča. Švedski demokrati prvič najbolj priljubljena stranka Kot kaže javnomnenjska anketa YouGov iz letošnjega avgusta, so Švedski demokrati prvič postali najbolj priljubljena švedska stranka. Konec avgusta bi jih volilo kar 25,2 odstotka volivcev. Novi in novi migranti pa bodo njihovo priljubljenost med Švedi verjetno samo še okrepili.

Mogoče je, da bodo na Švedskem kmalu predčasne volitve, še zlasti ker so krščanski demokrati sporočili, da izstopajo iz Decembrskega sporazuma. Švedski demokrati se na volitve že pripravljajo tudi z napovedjo, da želijo referendum o švedski priseljenski politiki. V zdajšnjih parlamentarnih razmerjih moči pa je ta referendum malo verjeten, saj ga mora dovoliti tudi švedski parlament.