Kaj pomeni ciprski dogovor in kakšne so njegove morebitne posledice?

Pričakovano sta Evropska unija in Ciper po maratonskih nočnih pogovorih vendarle dosegla nov reševalni sporazum, ki naj bi zmanjšal možnosti za popolno sesutje otoškega gospodarstva. Kot navaja spletna stran Business Insider, je novi sporazum v primerjavi s predhodnim boljši vsaj v eni točki: depoziti na ciprskih bankah, ki so nižji od sto tisoč evrov, bodo ostali nedotaknjeni. Po navedbah časnika je to zelo pomembno dejstvo, saj bi, če bi obdavčili tudi prihranke "majhnega človeka", šlo za nepošten in alarmanten precedens. Lastniki manjših denarnih vsot v evropskem bančnem sistemu naj bi vsaj v primerih slabih poslovnih praks lokalnih bankirjev zaradi omenjenega dogovora od zdaj lahko spet lažje zadihali, navajajo v časniku, saj so na ta način njihovi življenjski prihranki varni. Bogati bodo od zdaj raje dvakrat premislili, kam naložiti denar Na tej točki pa naj bi se po navedbah Business Insiderja dobre novice končale. Čeprav bodo depoziti manjših vrednosti ostali nedotaknjeni, pa se lahko pod nosom obrišejo tisti, ki imajo v ciprskih bankah večje zneske. Vsi depoziti nad sto tisoč evrov bodo podvrženi za zdaj še ne povsem določenim rezom, ki bodo vir denarja za sanacijo lokalnega bančnega sektorja, ki so ga "zavozili" menedžerji v tamkajšnjih bankah.

Časnik opozarja, da bodo številni bogati posamezniki po vsej Evropi zaradi marsikje šibkega "zdravstvenega stanja" lokalnih bank raje dvakrat premislili, preden bodo svoj denar shranili v bančnih ustanovah. Avtor članka tudi navaja, da se do zdaj kljub pereči finančni krizi, ki razsaja po stari celini, še ni zgodilo, da bi sistem dovolil, da bi varčevalci izgubljali svoj denar – ne glede na to, kako neprevidni oziroma malomarni so bili njihovi bankirji.

Bogate članice del stroškov reševanja prevalile na prizadeta gospodarstva Čeprav bi marsikdo utegnil na primer Cipra gledati kot na izjemen dogodek na področju reševanja težav bančnega sistema, ki je bil znan kot oaza za pranje denarja ruskih oligarhov, pa naj bi bile implikacije vseeno večjega pomena, še piše časnik. Šlo naj bi za dejstvo, da Nemčija in druge bogate države evroobmočja ne morejo več reševati gospodarsko šibke periferije, ne da bi del stroškov prevalile na takšne finančne bolnike.

Prvič po propadu investicijske banke Lehman Brothers so se tako v nevarnosti spet znašle vloge zasebnih vlagateljev in podjetij, zato je ne glede na dogodke v prihodnjih tednih in mesecih ena stvar jasna: marsikateri Evropejec se bo v prihodnje krepko vprašal, komu bo zaupal svoje prihranke.