Juncker: Skoraj vsak je bil nekoč begunec, čas je za odločno ukrepanje EU

Prva prioriteta EU je in mora biti begunska kriza. Čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU. Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec, je danes poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v prvem govoru o stanju Unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Juncker noče izgovorov EU ni v dobrem stanju, v EU je premalo Evrope in premalo Unije, je ocenil Juncker. To moramo skupaj spremeniti in prva prioriteta je in mora biti soočenje z begunsko krizo, je izpostavil.

"Evropa predstavlja prostor upanja, zavetja in stabilnosti - na to moramo biti ponosni, ne da nas je strah," je še poudaril in potrdil, da komisija predlaga razporeditev še 120 tisoč beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski po drugih članicah EU. "Upam, da bodo sodelovali vsi," je pozval in dodal, da noče nikakršnih izgovorov, temveč ukrepanje.

Evropska komisija je danes medtem predlagala premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske. Za Slovenijo predlaga premestitev 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, torej skupaj 631 oseb.

Gre za globalno, ne le evropsko krizo Da je ukrepanje nujno, se strinjajo tudi v Amnesty International, a so hkrati kritični do evropskih voditeljev. V svoji agendi za Evropo so objavili in predlagali nekatere nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Kot navajajo, morajo evropski voditelji nujno: - Povečati podporo državam članicam na mejah EU, tako da bodo lahko te omogočile humane pogoje sprejemanja ter pospešile postopke obravnave prošenj za azil. - Zagotoviti dostop na ozemlje EU beguncem, ki prispejo na zunanje meje. - Olajšati takojšen pritisk na države na mejah skozi urgentno shemo preseljevanja. - Preveriti in spremeniti zakonodajo EU, ki znotraj EU omejuje svobodo gibanja iskalcem azila, ki so bili uspešni s prošnjo. - Mejne države morajo odpraviti prisilna vračanja (push-backs) ter prenehati kršiti človekove pravice, med drugim slabo ravnanje ter čezmerno ali nepotrebno uporabo sile.

Za bolj trajnostno rešitev pa morajo evropski voditelji po mnenju Amnesty International zagotoviti več varnih in zakonitih poti v EU, da bi preprečili umiranje na nevarnih potovanjih, ter se dogovoriti glede skupnega azilnega sistema z enakimi pravicami in upravičenji po vsej Evropi.

"Gre za globalno begunsko krizo, ne le evropsko," so še prepričani.