Jezni Grki od nemškega ministra zahtevajo milijarde

Jezni Grki, zlasti tisti, ki so zaposleni v neučinkovitem in razbohotenem javnem sektorju, so zadnje dneve spet zasedli ulice. Razlog je zakon, ki predvideva odpuščanje javnih uslužbencev – že letos naj bi Grčija odpustila štiri tisoč, do konca leta 2014 pa še 15 tisoč javnih uslužbencev. Brez odpuščanja v javnem sektorju ne bo pomoči Zakon, ki je spravil pokonci grške javne uslužbence in sindikate, je pogoj za prejem naslednjega obroka posojila EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada v višini 2,5 milijarde evrov, na katerega država računa še ta mesec.

V tako naelektreno ozračje v četrtek prihaja na obisk nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Obisk finančnega ministra iz države, ki je po mnenju številnih Grkov zaradi zahtev po zategovanju pasu v prezadolženih in nekonkurenčnih južnoevropskih državah kriva za njihov vse slabši življenjski standard, je razjezil Grke.

Grški borec žuga nemškemu ministru Tako je v odprtem pismu ostareli heroj grškega odpora proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojno Manolis Glezos (nekakšna grška različica našega Janeza Stanovnika) nemškemu ministru sporočil, da bi bil v Grčiji dobrodošel, če bi prihajal kot gost in ne kot vladar.

"Nimate pravice, da bi v našo deželo prihajali kot vladar," je Schäublu zabrusil Glezos. Obenem je znova ponovil zahteve, da bi morala Nemčija Grčiji plačati vojno odškodnino zaradi uničevanja Grčije v času nemške okupacije in vrniti ukradene arheološke predmete.

Grki zahtevajo celo pol bilijona evrov odškodnine Prav vrnitev vojne odškodnine od Nemčije – omenjajo se različne vsote: od 54 do celo 500 milijard evrov – je za mnoge Grke rešilna bilka, ki naj bi jih rešila iz finančnih težav, v katerih so se znašli zaradi lastnih napak.

Pri tem Grki pozabljajo, da so jim Nemci vojno odškodnino že izplačali v skladu z dogovorom pariške konference o reparacijah v višini takratnih 25 milijonov dolarjev (danes bi to bilo približno dve milijardi evrov).

Protinemško ozračje v Grčiji Prav dolžniška kriza, ki je izbruhnila konec leta 2009, je zanetila nezaupanje in skorajda sovraštvo med Grki in Nemci. Zaradi nemških zahtev po varčevalnih ukrepih so jezni Grki na protestih zažigali nemške zastave, nemško kanclerko Angelo Merkel zmerjali z nacistko in vzklikali protinemška gesla.

Protinemško ozračje je na drugi strani odvračalo nemške turiste, da bi poletne dopuste preživljali na grški obali – po eni od nemških raziskav naj bi letos dopust v Grčiji preživelo manj kot 600 tisoč Nemcev (0,8 odstotka). Bolj optimistični so grški hotelirji, ki pričakujejo okoli 2,5 milijona nemških turistov.

Tudi Nemci vse bolj nezaupljivi do Grkov Ne samo nekakšen turistični bojkot Grčije, Nemci od izbruha dolžniške krize naprej gledajo na Grke kot na lene južnjake, ki lenobno poležavajo na plaži in srkajo vino, medtem ko morajo zdaj delavni in varčni Nemci plačevati njihove dolgove.

Schäublov obisk Aten sovpada ne samo z grškimi protesti, ampak tudi z naraščanjem nezadovoljstva Nemcev z reševanjem evra. V nemških medijih se vrstijo opozorila znanih domačih ekonomistov in gospodarstvenikov, ki počasi že pokopavajo evro.

Nemci za reševanje evra dali že več kot 650 milijard evrov Tako nekdanji prvi ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer evru napoveduje klavrn konec v slogu sovjetskega rublja, nekdanji predsednik pomembne in vplivne Zveze nemške industrije (BDI) Hans-Olaf Henkel pa govori o evrolažeh in meni, da je z evrom konec.

Do zdaj so Nemci po podatkih nemškega inštituta Ifo za reševanje evra zagotovili že več kot 650 milijard evrov, zato jih verjetno ne bo razveselil podatek, ki ga je danes objavil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, da naj bi Grki jeseni potrebovali novo milijardno pomoč.