nesreča
Ponedeljek, 12. 8. 2024, 10.08
4 ure, 6 minut
Jeklena krsta: mineva 24 let od nesreče ruske jedrske podmornice Kursk #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
Na današnji dan pred 24 leti se je zgodila nesreča ruske podmornice Kursk, ki je za marsikoga še danes sinonim za jekleno krsto na dnu morja. Podmornica Kursk, 154 metrov dolgo plovilo na jedrski pogon razreda Oscar II in ponos ruske mornarice, je 12. avgusta 2000 potonila med vojaško vajo v Barentsovem morju, umrli so vsi člani posadke. Dogodek po besedah odvetnika družin umrlih članov posadke, ki so ga zaradi kritik Kremlja začeli kazensko preganjati, velja za začetek konca prave demokracije v Rusiji.
Brodolom jedrske podmornice Kursk sta povzročili dve eksploziji torpedov, ena "slepega", namenjenega vojaški vaji, in od pet do sedem pravih. Na krovu Kurska je bilo 118 članov posadke. Po kasnejših ugotovitvah preiskovalcev nesreče so v prvotnih eksplozijah umrli vsi člani posadke razen 23, ki so življenja izgubili nekaj ur pozneje, ko je izbruhnil še požar.
Katastrofalen odziv vladajočih: lagali so javnosti in zavračali mednarodno pomoč
Tragedijo 108 metrov pod gladino Barentsovega morja je v prvi vrsti zaznamoval predvsem katastrofalen odziv ruske vojske in vladajoče politike.
Izkazalo se je, da je bila ruska mornarica izredno nepripravljena na dogodek takšne razsežnosti, saj so razbitino Kurska, v kateri je bilo po eksplozijah ujetih še okrog 23 mornarjev, iskali kar 16 ur in nato nanjo v štirih dneh večkrat neuspešno poskusili pritrditi potapljaške zvonove, ki bi ujetim članom posadke morda omogočili pobeg.
Ruski uradniki in visoki pripadniki mornarice so za nesrečo Kurska sprva okrivili podmornico zveze Nato, vendar dokazov za to niso pokazali nikoli, prav tako jim ni uspelo pretentati niti ruskih državljanov.
Veliko zaslug za to so imeli večinski mediji, ki takrat še niso bili pod nadzorom kremeljskega aparata in so bili zato zelo kritični do odziva ruskih oblasti na nesrečo Kurska.
Ruska politika je javnosti medtem več dni lagala o resnosti dogodka in večkrat zavrnila pomoč, ki so jo ponujale druge države, med drugim Velika Britanija, Norveška, Francija, Nemčija in Izrael. Šele peti dan po zadnjem potopu Kurska je Vladimir Putin sprejel pomoč britanskih in norveških potapljačev, ki so skupaj z ruskimi kolegi lahko le potrdili, da nesreče ni preživel nihče.
Razbitina Kurska v pristanišču v Rosljakovem. Kursk so z morskega dna dvignili maja 2001.
"Laži so se začele s potopom Kurska"
Ruski odvetnik Boris Kuznecov, ki je zastopal družine 55 umrlih članov posadke Kurska, je 15 let po tragediji odziv ruskih oblasti na nesrečo podmornice označil za prvo laž Vladimirja Putina oziroma njegovega režima.
Kuznecov, ki se je, potem ko so ga v Rusiji zaradi kritične drže do oblasti začeli kazensko preganjati, preselil v Združene države Amerike, je leta 2015 za Radio Free Europe dejal:
"Laži so se začele s potopom Kurska. Ko je podmornica potonila, se je ruska vlada začela vmešavati v pravne sisteme, začelo se je podjarmljanje organov pregona, do ruske oblasti kritičnih državnih medijev. Če se ozremo nazaj, se je proces razkroja demokracije v Rusiji začel s Kurskom."
Takrat še novopečeni ruski predsednik Vladimir Putin je v času nesreče podmornice Kursk počitnikoval v svoji vili ob Črnem morju.
22. avgust 2000: srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z družinskimi člani umrlih mornarjev.
