Sobota, 19. 2. 2022, 15.46
2 leti, 10 mesecev
Je to dokaz, da je napeta situacija v Ukrajini zaigrana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
94
Denis Pušilin v videoposnetku poziva k takojšnji evakuaciji Donbasa, češ da so se razmere preveč zaostrile. Ko je videoposnetek nastal, se sicer še niso.
Proruski ukrajinski separatisti na čelu z vodjo Denisom Pušilinom so v petek napovedali množično evakuacijo civilistov iz samooklicane Ljudske republike Doneck čez mejo v rusko regijo Rostov. Skrbelo naj bi jih, da bo ukrajinska vojska napadla ozemlje proruskih separatistov, kar pa Kijev označuje za laž. Poraja se sicer vprašanje, ali gre v tem primeru morda za prilivanje olja na ogenj in propagandno akcijo za dodatno zaostritev razmer. Videoposnetek, v katerem je Pušilin včeraj pozval k takojšnji evakuaciji, je bil namreč posnet že v sredo. Torej še preden so v Donbasu začeli (ponovno) frčati topovski izstrelki.
"Z današnjim dnem je organizirana množična evakuacija prebivalstva v Rusko federacijo. Najprej bodo evakuirali ženske, otroke in starejše," je v video sporočilu na družbenem omrežju Telegram napovedal Denis Pušilin. Ob tem je obtožil Kijev, da bo v kratkem izvedel napad na proruska separatistična ozemlja.
Toda metapodatki videoposnetka razkrivajo, da je bil posnet že 16. februarja, torej v sredo. To lahko z orodjem za pregledovanje metapodatkov, dovolj je tudi vpogled v lastnosti datoteke na računalniku ali mobilni napravi, preveri vsak. Povezava do izvirnega videoposnetka je tukaj.
Zaradi tega se na spletu in družbenih omrežjih že poraja vprašanje, ali gre v tem primeru morda za iskanje dodatnega razloga, ki bi upravičil rusko invazijo na Ukrajino, in ne toliko za reševanje življenj civilistov v Donbasu. Ukrajina namreč trdi, da so obtožbe separatistov, da naj bi Kijev pripravljal vojaški napad na regijo, čista laž.
Zakaj bi bila evakuacija prebivalcev Luganska in Donecka čez vzhodno mejo v Rostov lahko voda na mlin ruskemu upravičevanju morebitne invazije Ukrajine, je jasno. Več sto tisoč beguncev lahko pomeni humanitarno krizo, ki si je rusko prebivalstvo ne želi, zanjo pa bi bila z vidika Rusije odgovorna Ukrajina.
To sicer ni edini tak primer. Videoposnetek petkovega domnevnega ukrajinskega poskusa napada na rusko cisterno s klorom, ki so ga ruske oblasti objavile včeraj, je nastal celo že 8. februarja:
Metadata of video clip showing "saboteur group attempting to blow up chlorine cylinder in Horlivka" shows it was made as late as 8th February https://t.co/DmfoIgdgSC via @oldLentach pic.twitter.com/a8qhZFe6wv
— Liveuamap (@Liveuamap) February 19, 2022
Janša: Ukrajina, ostani močna
Slovenski premier Janez Janša je danes na družbenem omrežju Twitter zapisal, da želi Rusija s provokacijami od Ukrajine izvabiti odziv, kakršnega je Kremelj leta 2008 na podoben že dobil v Gruziji in z njim nato upravičil vojaško akcijo. "Očitno je, da enaki triki ne delujejo več. Ukrajina, ostani močna," je še zapisal predsednik vlade.
At 2008 Kremlin provoked 🇬🇪 and used its reaction as excuse for military invasion. Today 🇷🇺 is trying to provoke the same reaction from #Ukraine, but, obviously, the same tricks aren’t working. Stay strong, 🇺🇦 https://t.co/FasWKNGOu2
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 19, 2022
Rusija še naprej krepi svojo prisotnost na meji z Ukrajino in izstreljuje rakete, Evropa in ZDA svarita
Zveza Nato medtem še vedno ni prejela verodostojnih podatkov o umiku ruskih sil z območja ob meji z Ukrajino. Ravno nasprotno, Rusija naj bi še naprej krepila svoje vojaške sile, je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in pozval Rusijo k nadaljnjim pogovorom. Putin je medtem zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, so sporočili iz Kremlja. Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko vaje spremljata iz Kremlja. Rusija je nove vojaške vaje napovedala v času stopnjevanja napetosti z Zahodom, ki se boji, da kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino kaže na morebitno rusko invazijo na to nekdanjo sovjetsko republiko.
#Russia's Ministry of Defense publishes footage of the launch of Yars intercontinental missile. pic.twitter.com/Qm9iuSAOVN
— AMERICAN WATCHER ☭ (@joshuamills044) February 19, 2022
Rusko obrambno ministrstvo je v zadnjih dneh večkrat sporočilo, da se bodo ruske sile po končanih vojaških vajah vrnile v svoje baze. Voditelji Nata, ZDA in zahodnih zaveznic pa so kljub obljubam in domnevnim umikom že izrazili dvom o opaznem umikanju ruskih enot.
"Kljub trditvam Moskve doslej nismo opazili nobenih znakov umika in deeskalacije. Nasprotno, Rusija še naprej krepi svoje sile," je danes na varnostni konferenci v Münchnu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Posvaril je, da takšnega kopičenja sil, ki so pripravljene na spopad, niso videli od konca hladne vojne.
Jens Stoltenber in Ursula von der Leyen na varnostni konferenci v Münchnu
Ob tem je pojasnil, da je že v četrtek poslal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu pismo, v kateremu ga vabi na nadaljnje pogovore v formatu sveta Nato-Rusija. Še naprej si namreč prizadeva za pot diplomacije, obenem pa je zavezništvo pripravljeno sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito in obrambo zaveznikov, je dodal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem na konferenci v Münchnu opozorila Rusijo, da z napadom na Ukrajino tvega svojo prihodnost. Pri tem je obljubila močan paket gospodarskih sankcij proti Moskvi v primeru morebitne agresije, prav tako pa je obtožila Rusijo, da v zvezi z Ukrajino krši listino Združenih narodov. Predsednik republike Borut Pahor je medtem ob robu Münchenske varnostne konference v izjavi pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev krize v Ukrajini. Po njegovem mnenju bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko politično, gospodarsko in moralno ceno.
Ameriška podpredsednica Rusiji zagrozila z ostrimi sankcijami
Ameriška podpredsednica Kamala Harris je na varnostni konferenci v Münchnu zagrozila Rusiji z obsežnimi sankcijami v primeru napada na Ukrajino. Poudarila je tudi okrepitev ameriških enot na vzhodnem krilu zveze Nato, ki pa tam niso nameščene za spopade v Ukrajini.
Biden prepričan, da je Putin že sprejel odločitev za napad
Ameriški predsednik Joe Biden je v petek v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da je Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad na Ukrajino, čeprav je pred tem govoril, da se diplomatska prizadevanja za zmanjšanje napetosti med Ukrajino in Rusijo nadaljujejo. "Napadli bodo Kijev, mesto z 2,8 milijona nedolžnih prebivalcev. Ruskih načrtov ne objavljamo, ker si želimo vojne, ampak da odstranimo razloge, ki jih bo Rusija navajala kot izgovor za napad," je dejal.
Zagotovil je, da ZDA v Ukrajino ne bodo pošiljale vojakov, so pa odločene braniti vsak centimeter ozemlja držav v zvezi Nato. "Rusija bo v primeru napada odgovorna za nepotrebno katastrofalno vojno," je dejal Biden in zagotovil, da bodo ZDA z zavezniki še naprej podpirale Ukrajino z vojaško, gospodarsko in drugo pomočjo.
Splošna mobilizacija v Donecku in Lugansku
Voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine sta medtem danes pozvala k splošni mobilizaciji. "Pozivam vse moške republike, ki so sposobni nositi orožje v rokah, da se postavijo za svoje družine, otroke, žene in matere," je na Telegramu zapisal vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin.
Pušilin je danes podpisal odlok, ki omogoča splošno mobilizacijo. Za podoben korak so se odločili v Lugansku, kjer moški, stari od 18 do 55 let, ne smejo več zapustiti območja.
V obstreljevanju umrl ukrajinski vojak, ranjena dva reševalca
Na konfliktnem območju so se v petek po navedbah separatistov nadaljevali spopadi. Separatisti v Donecku trdijo, da je na njihovo območje ponoči priletelo več deset granat, podobno trdijo v Lugansku. Ukrajinska vojska medtem poroča o 19 kršitvah prekinitve ognja. Kot opozarja nemška tiskovna agencija dpa, informacij ni mogoče preveriti. Glede na izjavo upornikov, na njihovi strani ni bilo nobenih žrtev, so pa smrtno žrtev zabeležili na ukrajinski strani. Gre za prvo potrjeno smrt vojaka v zadnjih nekaj tednih. V obstreljevanju v petek pa sta bila ranjena tudi dva ukrajinska reševalca.
Po napovedih separatistov o množični evakuaciji civilistov pa je na mejo z rusko regijo Rostov prispelo že več tisoč ljudi, kjer so zanje pripravili začasne namestitve. Regija Rostov je danes velikega števila ljudi, ki prihajajo iz območij pod nadzorom separatistov, razglasila izredne razmere. Po navedbah doneških separatistov so na varno prepeljali več kot 6000 ljudi, od tega 2400 otrok. Luhansk pa je po navedbah tamkajšnjih oblasti zapustilo 25.000 ljudi.
Domnevno naj bi na varno skušali spraviti okoli 700.000 ljudi. Pribežnikom pa bo po napovedih Putina pomagala tudi ruska vlada, saj naj bi vsak prejel po 10.000 rubljev (okoli 114 evrov).
94