Jakič Rasmussenu: Slovenija zainteresirana za stabilen Afganistan

Na njunem srečanju je odmeval dogovor Srbije in Kosova o normalizaciji odnosov, Jakič je Beogradu in Prištini čestital za dogovor. Poleg tega je Jakič izrazil zadovoljstvo, da je imel pogovor z Rasmussenom v "tako zgodovinskem trenutku", in pojasnil, da sta govorila tudi o razmerah na Kosovu. Natova operacija Kfor na Kosovu je sicer tista mednarodna operacija, v kateri je Slovenija prisotna z največ pripadniki svoje vojske.

"Zelo veseli smo bili, da smo slišali to pozitivno informacijo, ker smo prišli povedati, da je v našem interesu, da je ta regija stabilizirana, da se razvija v smeri, kot jo vsi želimo, v smeri demokracije. Že vnaprej se veselimo tudi informacij, da bosta pomembno vlogo pri tem igrala Nato in Kfor," je še dejal minister.

Jakič zagotovil, da bo nova vlada spoštovala zaveze prejšnje vlade Druga tema, o kateri sta se pogovarjala Jakič in Rasmussen, je sodelovanje Slovenije v Natovi operaciji Isaf v Afganistanu. Minister je zatrdil, da bo nova vlada spoštovala zaveze, ki so jih dale prejšnje vlade. V povezavi z novo Natovo misijo v Afganistanu po letu 2014 pa je Jakič dejal, da bodo sprožili širšo razpravo v slovenskem parlamentu in strokovni javnosti.

Na podlagi te razprave bodo ocenili, ali bodo oziroma na kakšen način bodo sodelovali v tej misiji. Pri tem je Jakić pojasnil, da je tudi Slovenija zainteresirana za stabilen Afganistan in da mora kot zaveznica spoštovati interese drugih članic Nata v povezavi z Afganistanom, kot te spoštujejo njene interese in želje v povezavi s Kosovom.

Rasmussena zanimal slovenski obrambni proračun Generalnega sekretarja Nata je po ministrovih besedah precej zanimal slovenski obrambni proračun. Posebna pojasnila niso bila potrebna, saj partnerji vedo, kakšne so razmere: v zadnjih letih zmanjševanje proračuna, nato v lanskem letu ustavitev teh smernic. Minister je generalnemu sekretarju obljubil, da si bo prizadeval za ohranitev zdajšnjega proračuna.

"Edino zagotovilo, ki sem ga lahko dal, je, da v tem trenutku ni smiselno predlagati kakršnega koli povečanja sredstev, da pa se bom kot minister trudil, da bomo obdržali vsaj to raven, 1,16 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je sicer daleč od zaveze – dveh odstotkov," je pojasnil. V takšnem položaju sicer ni le Slovenija, temveč tudi druge zaveznice, je še dodal. Prav tako je Jakič Rasmussenu zagotovil, da bo Slovenija, ko bo prišla iz krize, načrtovala tudi povečanje obrambnega evra.

Slovenija načrtuje zmanjševanje sredstev v obrambo Minister je generalnemu sekretarju Nata povedal tudi, da Slovenija v prihodnjih petih letih, v obdobju 20132018, načrtuje zmanjševanje sredstev v obrambi, in sicer da bi za 30 odstotkov znižala sredstva v administrativnem delu resorja. Pri tem mu je zatrdil, da bo denar, ki ga bo s tem privarčevala, vložila v obrambni sistem.

V povezavi s "črnim scenarijem", ki ga je v preteklih dneh omenjal Jakič in po katerem bi Slovenija morala vrniti 30 oklepnikov, kupljenih od finske Patrie, pa je minister danes dejal, da z generalnim sekretarjem o tem nista govorila.