Islandija na referendum o EU

Islandija, ki že več let živi s prekinitvami pogajanj za vstop v Evropsko unijo, bo ta po zadnjih parlamentarnih volitvah spet prekinila. Novoizvoljeni premier desnosredinske stranke Sigmundur Davíð Gunnlaugsson namreč vstopu države v EU nasprotuje, saj se v njegovi stranki bojijo, da bi to pomenilo izgubo nadzora nad ribolovom.

Gunnlaugsson bo pred nadaljevanjem pogajanj za mnenje vprašal Islandce, ti pa članstvu niso naklonjeni, saj ga po javnomnenjskih anketah podpira zgolj 25 odstotkov ljudi.

Islandija se je sicer za članstvo intenzivneje začela pogajati leta 2009, po zlomu bančnega sektorja, ki ga ni reševala država, zdaj pa se lahko majhna otoška država pohvali z najvišjo gospodarsko rastjo v Evropi, medtem ko se države v evroobmočju še vedno spopadajo s problematičnim finančnim sektorjem.

Pogajanja med Reykjavikom in Brusljem so se začela julija 2010, do predvolilnega obdobja pa so razrešili 80 odstotkov potrebnih poglavij za članstvo. Pred volitvami so pogajanja prekinili, da s tem ne bi vplivali na predvolilno kampanjo, zdaj pa bodo, kot kaže, pogovore prekinili tik pred doseženim dogovorom. Islandija bo tako prva država, ki si je premislila sredi pogajanj, medtem ko so si Norvežani leta 1972 z referendumom premislili potem, ko so bila pogajanja za članstvo že končana.

Novico o morebitni prekinitvi pogajanj pozdravljajo britanski evroskeptiki iz stranke Ukip, ki se pripravljajo na britanski referendum o članstvu leta 2017.

Po volitvah 27. aprila sta se v Islandiji na oblast vrnili stranki, ki sta Islandijo prej vodili desetletja, vse do sesutja gospodarstva in bančnega sistema leta 2008, po katerem so oblast prevzeli liberalnejši socialni demokrati in levo zeleno gibanje. Islandija je istega leta prejela denarno pomoč mednarodnega denarnega sklada.

Nova stara oblast zdaj obljublja znižanje povprečne zadolženosti gospodinjstva za 20 odstotkov, znižanje davkov in umikanje državnega nadzora, kar bi privabilo tuje vlagatelje.