Sreda, 3. 8. 2016, 9.17
7 let, 3 mesece
Nemško sodišče udbovca Perkovića in Mustača zaradi umora pošilja v zapor do smrti
Sodišče v Münchnu je zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983 izreklo obsodilno sodbo nekdanjima pripadnikoma jugoslovanske tajne policije Udbe Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaču. Obsojena sta na dosmrtno zaporno kazen. Sodba še ni pravnomočna.
Nemško tožilstvo je 71-letnega Perkovića bremenilo, da je načrtoval in organiziral umor Đurekovića. 74-letnega Mustača so obtožili, da je kot takrat nadrejeni Perkoviću naložil, naj načrtuje in organizira umor, ki se je zgodil v bavarskem mestu Wolfratshausen nedaleč od Münchna leta 1983.
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen za Perkovića in Mustača, ki sta bila po osamosvojitvi Hrvaške visoka uradnika hrvaških obveščevalnih služb.
Sodnik je pojasnil, da je "Zdravko Mustač konec leta 1982 ali na začetku 1983 pooblastil Perkovića, da začne priprave na umor Stjepana Đurekovića". Zavrnil je tudi trditve obrambe, da je bila za likvidacijo Đurekovića odgovorna zvezna raven Udbe.
"Motiv za likvidacijo Đurekovića je povezan z njegovim sovražnim delovanjem in vpletenostjo v goljufije v energetski družbi Ina. Sklepali so, da bodo z umikom Đurekovića umaknili tudi težavo z Ino, ki je zaradi preiskav o poneverbah v višini nekaj milijonov dolarjev postala veliko breme za republiško vodstvo," je še dejal sodnik.
Obramba: Nemčija nam je zavrnila vpogled v arhiv
Perkovićev odvetnik Anto Nobilo je v sklepni besedi poudaril, da ni bilo enega samega dokaza proti Perkoviću, in zahteval, naj ga oprostijo po vseh točkah obtožnice. Povedal je, da je Nemčija obrambi zavrnila vpogled v arhiv, ker je bil, kot je dejal, Đureković sodelavec nemške varnostne službe (BND).
Perković i Mustač krivi za ubojstvo Stjepana Đurekovića, dobili su doživotni zatvor https://t.co/1Z0fhrBJBp pic.twitter.com/EOrKROHgtY
— Jutarnji List (@jutarnjihr) August 3, 2016
Med drugim je trdil, da so jugoslovanske varnostne sile v 70. in 80. let prejšnjega stoletja sprožile preventivne napade na emigrante, ki so načrtovali in izvajali teroristične napade na takratno Jugoslavijo, kar je primerjal s sodobnimi ameriškimi protiterorističnimi akcijami.
"Sodba se mi glede na dokazni postopek, v katerem je tožilstvo predložilo precej dokazov in izjav, medtem ko se je obramba sklicevala na splošne zadeve, politični položaj, hladno vojno in terorizem hrvaške emigracije, zdi pričakovana," pravi Igor Omerza, raziskovalec polpretekle zgodovine in avtor več knjig o zločinih Udbe .
Po njegovih besedah je v postopku sodelovala tudi Slovenija. Sodišče jo je prosilo, da mu preda dokumentacijo v povezavi z Đurekovićem, ki je v slovenskem državnem arhivu, kar je naša država tudi storila. Đurekovićev dosje je namreč vodila slovenska Udba, a je bil uničen, ohranili pa so se drugi dokumenti, ki jih hrani naš arhiv.
Bi lahko podobna usoda kot Perkovića in Mustača doletela tudi katerega od nekdanjih pripadnikov slovenske Udbe? "Samo če bi glede umora Stjepana Crnogorca, o katerem je veliko več dokazov kot v primeru Đurekovića, avstrijsko državno tožilstvo sprožilo postopek. Crnogorca je v Salzburgu ugrabila slovenska Udba, potem pa je izginil, se pravi, da je bil likvidiran, verjetno v Ljubljani. O tem obstaja veliko dokumentacije, a težava je, ker je zadeva v Sloveniji zastarala," meni Omerza.
Kot pravi, bi se lahko na sodišču znašla takratni zvezni šef Udbe Silvo Gorenc, ki sicer obtožbe o vpletenosti v ugrabitev in umor zanika, in sodelavec Udbe Boris Mužič, ki je celo priznal, da je ugrabitev izvedla slovenska Udba.
Gorenc brez komentarja
"S tem, kar se je danes dogajalo v Münchnu, nimam nobene zveze. To se nanaša na zgodbo, ki se je dogajala deset let po tistem, ko sem to službo zapustil. O tem ne vem ničesar, zato ne morem dajati nobene ocene ali izjave," nam je povedal Gorenc in odložil slušalko, še preden nam je uspelo do konca zastaviti vprašanje glede umora Crnogorca.
Tudi Mužiča smo poklicali za odziv. Njegov komentar še čakamo.
Perkovićevi odvetniki so med sojenjem večkrat poudarili, da izjave nekaterih prič kažejo, da za umorom Đurekovića stoji nekdanji jugoslovanski notranji minister Stane Dolanc, ki je umrl leta 1999. Tudi Mustačevi odvetniki so zahtevali oprostitev svojega klienta.
Hrvaška pod diplomatskim pritiskom Nemčije razveljavila "lex Perković"
Sodba bo znova odprla razpravo o potezah nekdanjega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ki je izročitvi Perkovića in Mustača nasprotoval tudi z zakonom, ki je bolj znan kot "lex Perković". Na koncu je Hrvaška pod diplomatskim pritiskom Nemčije razveljavila sporni zakon.
Leljak zadovoljen z obsodbo Perkovića in Mustača
Slovenski publicist Roman Leljak je po obsodbi izrazil zadovoljstvo, saj to "pomeni potrditev mojega raziskovalnega dela Udbe". "Gre za prvo sodno odločbo, ki potrjuje, da je bila Udba zločinska organizacija, ki se je ukvarjala tudi z likvidacijami in ugrabitvami," je dejal.
Sam meni, da bo odločitev münchenskega sodišča pomagala tudi v drugih zadevah. Nemčija namreč nadaljuje preiskavo še drugih zločinov, v katere je bila vključena tudi slovenska Udba, predvsem v umor treh novinarjev, je še pojasnil Leljak.
Milanović šokiran: Ustanovitelja HDZ udbaška eksekutorja
Vodja hrvaških socialdemokratov (SDP), nekdanji premier Zoran Milanović je dejal, da je šokiran sem nad sodbo. Kot je še dejal, mu je žal, da se o tem ni odločalo na Hrvaškem om da sta dobila najblažjo možno kazen.
Kot je dejal, je šokiran, ko vidi, da sta človeka, ki sta (prvemu predsedniku neodvisne Hrvaške in predsedniku HDZ) Franju Tuđmanu priskrbela potni list, ki sta uživala njegovo zaupanje ter zaupanje (sedaj že tudi bivšega predsednika HDZ Tomislava) Karamarka in ki sta bila med ustanoviteljema HDZ, sedaj prikazana kot udbaška eksekutorja."Povsem iskreno. Nisem verjel, da so takšni ljudje bili najbližji sodelavci ustanoviteljev HDZ," je še dejal Milanović.
Prozorna namera Milanovića
Predsednik HDZ Andrej Plenković je obsodbo označil kot obsodbo režima, ki je deloval proti hrvaškim izseljencem, kot nesprejemljivo manipulacijo pa je označil izjavo Milanovića, da sta bila Perković in Mustač del HDZ. "Niti nista bila del HDZ niti nista dajala potnih listov," je dejal Plenković na sedežu stranke. Ocenil je, da gre za prozorno namero Milanovića, da bi pozornost preusmeril z "največje sramote svoje vlade", zakona lex Perković.
14