Ponedeljek, 6. 5. 2013, 10.42
8 let, 7 mesecev
Hollandovo leto za pozabo
Hollande je 24. predsednik Francije in prvi socialistični predsednik po 17 letih. Na oblast se je povzpel, sicer z majhno prednostjo, zaradi vala nezadovoljstva ljudi s predhodnikom Nicolasom Sarkozyjem. Volivci so gospoda Normalnega, kot se je poimenoval sam, da bi se povsem distanciral od razposajenega Sarkozyja, izvolili v upanju, da bo omilil varčevanje. Leto pozneje je Francija na robu recesije, nezaposlenost je na rekordni ravni – delo išče 3,2 milijona Francozov –, partnerice iz evroobmočja pa pritiskajo na Pariz, naj zmanjša proračunski primanjkljaj. V Evropi je Hollande dopustil, da so njegovi ministri z javnim kritiziranjem odprli fronto z nemško kanclerko Angelo Merkel. Kljub ustanovitvi ministrstva za obnovo industrije je ta v zadnjem letu doživela težke udarce. Zapiranje jeklarn in proizvajalcev avtomobilov, za katere je Hollande med predsedniško kampanjo še posebej poudarjal, da bodo ostali odprti, le poudarja težave francoskega gospodarstva. Skrajna levica je nezadovoljna s finančnim trgom naklonjenimi reformami socialističnega predsednika, kot je rahljanje delavskih pravic, ki olajšuje zaposlovanje in odpuščanje delavcev, ter davčnimi olajšavami za korporacije. Hollandu očitajo, da je prelomil svoje obljube. Hollande sicer še vedno uživa močno podporo poslancev zmerne levice in skupine zmernejših sindikatov CFDT, ki so podprli reformo dela in se niso pridružili protestom.
Francozi so zelo razočarani, saj Hollande ni uresničil svojega predvolilnega slogana Spremembe zdaj. Njegov boleč padec priljubljenosti je bil večji kot pri drugih francoskih predsednikih v zadnjega pol stoletja. Gospod Normalni je postal gospod Nepriljubljeni, aprila so mu javnomnenjske ankete namerile le 24-odstotno podporo. Priljubljenost je nekoliko narasla le januarja med uspešnim francoskim posredovanjem v Maliju, ki je bilo deležno naklonjenosti tako levičarskih kot desničarskih volivcev.
Hollande se, kot ugotavljajo opazovalci, z vsemi težavami spoprijema zelo zenovsko in mirno, Francozi pa izgubljajo potrpežljivost. Želijo si akcije, ukrepanja, zato so tudi vse glasnejše kritike, da vlada nima jasne usmeritve. "Ena stvar je, če nisi hiperpredsednik, vendar kaj je on? Hipopredsednik?" se je vprašal Pascal Perrineau, direktor Centra za politične raziskave na Inštitutu za politične študije.
Leto zatem, ko je prevzel vodenje države z obljubo, da bo poenotil svoje močno razdeljene sodržavljane, se zdi, da je Francija bolj razdeljena kot kadarkoli. Francoze je razdelil tudi zakon o porokah za istospolne pare. Zakon, ki mu goreče nasprotujejo konservativne in katoliške skupine, je sprožil največje socialne proteste v Franciji od 70. let prejšnjega stoletja.
Hollande je eno največjih ponižanj doživel decembra 2012, ko je eno njegovih glavnih predvolilnih obljub – 75-odstotni davek za bogataše – zavrnil ustavni svet, najvišje zakonodajno telo v Franciji. Odločitev sveta je bila sprejeta po večmesečnem javnem posmehovanju najbogatejših, najuglednejših in slavnih Francozov, ki so drug za drugim napovedovali, da se bodo izselili iz države. Eden izmed njih, svetovno znani igralec Gérard Depardieu, se je celo dopovedal francoskemu potnemu listu v zameno za ruskega.
Največjo sramoto je Hollande doživel aprila, ko je po večtedenskem odločnem zanikanju tedanji minister za proračun Jérôme Cahuzac, čigar naloga je bila tudi izkoreninjenje davčnih utaj, priznal, da ima na računu v davčni oazi 600 tisoč evrov. Zaradi škandala je izgubil podporo tudi med svojimi najbolj gorečimi privrženci. Med člani lastne stranke naj bi imel komaj 60-odstotno podporo, kar kaže na vedno večji razkol znotraj socialistične stranke. Celo tako velik, da so se pred meseci francoski mediji razpisali o tem, ali bo oz. ali naj Hollande na pomoč pokliče nekdanjo življenjsko sopotnico Segolene Royal, ki jo je zapustil zaradi svoje trenutne spremljevalke Valerie Trierweiler. Tudi ona mu je med prvim letom predsedovanja, ki ga bo zagotovo z veseljem pustil za seboj, povzročala sive lase.
Nič čudnega torej, da je Sarkozy na telekomunikacijski konferenci v Montrealu v Kanadi dejal, da se počuti dobro. "In ko pogledam tiste, ki so me nasledili, se počutim celo zelo dobro."