Petek, 15. 6. 2012, 11.16
8 let, 7 mesecev
Grki na vnovičnih volitvah pred izbiro za ali proti evru
Svojim politikom morajo dati v nedeljo jasno vedeti, katero pot naj ubere njihova država - naj vztraja pri mednarodni pomoči in v območju skupne evropske valute ali pa naj preneha z odplačevanjem dolgov in se skuša nato iz krize izkopati sama.
Prihodki države so alarmantno nizki. Recesija traja že pet let, domača podjetja propadajo, tuja odhajajo. Brezposelnost presega 20 odstotkov.
Zdravstveni sistem je tik pred sesutjem. Kronično primanjkuje zdravil, tista, ki so še na zalogi, pa lekarne izdajajo le ob plačilu z gotovino, saj iz državne blagajne že mesece ne dobivajo denarja.
Na parlamentarnih volitvah 6. maja nobena politična stranka ni dobila absolutne večine, a ta očiten poziv k sodelovanju so stranke preslišale. Vsi poskusi oblikovanja koalicije so propadli in to nedeljo so Grki zato znova vabljeni na volišča.
Za glasove se bodo potegovali kandidati iz več kot 30 strank, realne možnosti za vstop v parlament jih ima osem. Opazovalci napovedujejo vnovičen tesen boj med konservativno Novo demokracijo pod vodstvom ekonomista Antonisa Samarasa ter skrajno levo stranko Siriza. Znova pa naj ne bi uspelo nobeni zbrati absolutne večine v 300-članskem parlamentu. In to kljub pravilu, po katerem se glede na volilni rezultat razdeli le 250 poslanskih mandatov, preostalih 50 pa prejme zmagovalka volitev. To pomeni, da bodo verjetno spet sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije.
V zameno za pomoč - Grčija samo državam evrskega območja dolguje že 313 milijard evrov, do leta 2014 pa naj bi v okviru drugega programa pomoči prejela vsaj še 70 milijard evrov - so morali Grki v zadnjih dveh letih sprejeti boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme, ki po mnenju mnogih uničujejo življenja ljudi in dušijo gospodarstvo.
Velika zmagovalka je bila tako Siriza, ki še na volitvah leta 2009 ni dosegla niti petodstotne podpore. Vstop v parlament je uspel še manjšima levičarskima strankama, komunistom (KKE) in Demokratični levici (Dimar), desno populistični stranki Neodvisnih Grkov (Anel) ter neonacistični Zlati zori. Ta se je v parlament prebila prvič v skoraj 40 letih.
Po nedelji so v Grčiji možni različni razpleti. Morda bo proevropskim strankam - Novi demokraciji, socialistom in stranki Dimar - nekako le uspelo oblikovati vlado. A opazovalci svarijo, da bodo Siriza in komunisti z množičnimi stavkami in protesti skušali onemogočiti vsa reformna prizadevanja te koalicije.
Izplačevanje že odobrenih izplačil pomoči IMF in EU Grčiji je medtem že ustavljeno do oblikovanja nove vlade, zaradi česar naj bi državi v nekaj tednih povsem zmanjkalo denarja.
"Očitno je, da moramo najprej počakati na izid volitev, zato nismo vnaprej pripravili nobenega odziva," je dejala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen.
V Bruslju negotovost in živčnost pred grškimi volitvami delno krivijo tudi za težave Španije, ki se kljub načrtovani, do 100-milijardni pomoči španskim bankam sooča z rekordno ceno zadolževanja na finančnih trgih.
"Opaziti je nevarno nedelovanje ključnih državnih področij, kot je pobiranje davkov," je na seji vlade opozoril 67-letni premier. "Čakajo nas kritična vprašanja, ki bodo terjala politične odločitve v prihodnjih tednih," je dodal.
Pikramenos je še dejal, da je njegova začasna vlada med enomesečnim mandatom sprejela ukrepe, s katerimi je preprečila prekinitev dobave električne energije zaradi likvidnostnih težav dobaviteljev. Pri tem je opozoril, da težki časi čakajo tudi turizem - za Grčijo ključno gospodarsko panogo. "Turistična sezona, ki je pred nami, je videti slaba - ali vsaj slabša, kot je bila lanska," je dejal.
Nekdanji predsednik vrhovnega upravnega sodišča je vodenje začasne vlade, ki jo sestavljajo tehnokrati, prevzel po parlamentarnih volitvah 6. maja, po katerih nobena od političnih opcij ni uspela sestaviti vlade.