Petek,
16. 7. 2021,
10.42

Osveženo pred

3 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,19

33

Natisni članek

Natisni članek

Nato Hrvaška Kolinda Grabar-Kitarović

Petek, 16. 7. 2021, 10.42

3 leta, 5 mesecev

Grabar-Kitarovićeva bi lahko postala generalna sekretarka zveze Nato

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,19

33

Kolinda Grabar-Kitarović | Kolinda Grabar-Kitarović za zdaj ni hotela komentirati možnosti kandidature, a navedb tudi ni zavrnila. | Foto Reuters

Kolinda Grabar-Kitarović za zdaj ni hotela komentirati možnosti kandidature, a navedb tudi ni zavrnila.

Foto: Reuters

Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, nekdanja litovska predsednica Dalia Grybauskaite in nekdanja britanska premierka Theresa May so morebitne kandidatke za generalno sekretarko zveze Nato, ugibajo hrvaški mediji. Morebitno kandidaturo Grabar-Kitarovićeve so omenili med omizjem na mednarodnem forumu o globalni varnosti v Bratislavi.

Informacijo o morebitni kandidaturi nekdanje hrvaške predsednice Grabar-Kitarovićeve je naznanil Robin Sheperd, podpredsednik mednarodnega foruma za varnost Halifax, na začetku omizja o demokraciji na konferenci o globalni varnosti, ki je pred kratkim potekala v Bratislavi, je poročala komercialna hrvaška televizija Nova TV v četrtek zvečer. Omizja se je udeležila tudi Grabar-Kitarovićeva.

Televizija je predvajala izjavo Shepherda, ki je Grabar-Kitarovićevi povedal, da v Washingtonu, kjer je sedež foruma Halifax, omenjajo nekdanjo hrvaško predsednico kot eno od favoritinj za novo generalno sekretarko zveze Nato.

Grabar-Kitarovićeva navedb ni zavrnila

Zdajšnjemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se mandat izteče jeseni 2022. Grabar-Kitarovićeva za zdaj ni hotela komentirati možnosti kandidature, a navedb tudi ni zavrnila.

Grabar-Kitarovićeva je bila v preteklosti pomočnica za javno diplomacijo generalnega sekretarja zveze Nato, preden je leta 2014 kandidirala za hrvaško predsednico in leta 2015 tudi zmagala v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev. Bila je tudi vodja hrvaške diplomacije v prvi vladi nekdanjega premierja Iva Sanaderja, potem pa hrvaška veleposlanica v Washingtonu.

Hrvaški vojaški in geostrateški analitik Robert Barić je že izrazil dvom, da bo Hrvaška uspešno odigrala tako pomembno diplomatsko tekmo, ki bi izstrelila Grabar-Kitarovićevo na vrh zveze Nato, in menil, da bodo ključno vlogo pri izbiri nove osebe na čelu zveze Nato imele največje zaveznice. Bo pa treba zadovoljiti pričakovanja tako ZDA, proatlantskih Evropejcev kot tudi stare Evrope in bolj skeptične Francoze, je še dejal Barić. Sam pričakuje, da se bodo imena uradnih kandidatov pojavila konec leta.

Hrvaški mediji omenjajo Grabar-Kitarovićevo tudi kot morebitno visoko komisarko ZN za pravice žensk.

Grabar-Kitarovićeva je po lanskem porazu na predsedniških volitvah na Hrvaškem nadaljevala mednarodno diplomatsko kariero. Med drugim je postala članica Mednarodnega olimpijskega komiteja.