Gejevski begunci iz Sirije in Iraka

Turčija sicer ne slovi kot država, ki bi bila popolnoma tolerantna do LGBT-skupnosti, a Istanbul je izjema. Kot metropola turškim gejem in lezbijkam zagotavlja okolje, kjer so lahko bolj svobodni kot drugje v državi. In zdaj je mesto postalo tudi zatočišče za LGBT-begunce iz Sirije in Iraka.

V domovini jim grozi smrt Z vzponom islamistov so geji v Siriji in Iraku v nevarnosti, grozi jim celo smrt. Toda po pričevanju pripadnikov sirske LBGT-skupnosti, ki so svoje zatočišče našli v Istanbulu, so geje v Siriji preganjali že pred začetkom državljanske vojne in vzponom islamistov. Že Asadov režim je občasno izvajal racije in hišne preiskave v domovih domnevnih homoseksualcev. Prav tako se je dogajalo, da so družine napadale ali izgnale člane, ki so se razglasili za homoseksualce.

Z vzponom islamistov pa je položaj postal še nevarnejši, z razglasi prek zvočnikov na mošejah so oznanjali, da je treba državo očistiti homoseksualcev. Isis je brutalno kaznoval spolne manjšine v Siriji in Iraku in med milijoni beguncev, ki so pribežali v Turčijo, so tako tudi istospolno usmerjeni.

Dobro organizirana skupnost "Na stotine nas je tukaj," je za časopis The Independent dejal Nader, 25-letni gej iz Sirije in vodja združenja LGBT Arabia, ki so ga ustanovili v Istanbulu. Enkrat na teden organizirajo srečanja v arabščini, kjer si izmenjujejo izkušnje v zvezi z begunstvom v Turčiji. Izdajajo tudi časopis v arabščini Mawaleh, ki je sploh prvi sirski LGBT-časopis, pa čeprav izhaja v izgnanstvu.

Toda tudi v Istanbulu se srečujejo z nestrpnostjo. Letos so mestne oblasti prepovedale parado ponosa, ker naj bi bila ravno v času svetega meseca ramazana. Ker so se kljub vsemu zbrali, je udeležence parade s solzivcem razgnala policija.

Čakanje na azil ali preselitev Zato je za večino LGBT-beguncev iz Sirije in Iraka Istanbul le začasna rešitev. Večina jih čaka na odobritev azila v kakšni od evropskih držav ali pa na možnost preselitve, ki jo ponuja Urad za begunce Združenih narodov. To preide v poštev le, če Urad za begunce presodi, da posameznik nima možnosti, da bi se kadarkoli vrnil v svojo domovino. Večina se jih niti ne želi vrniti v Sirijo, saj za njih težava ni le vojna, temveč družba sama po sebi.

Čakanje na preselitev pa lahko traja leta. V tem času je večina prosilcev za preselitev prepuščena sama sebi, najpogosteje so tudi brez sredstev za preživljanje. Ker nimajo druge možnosti, se jih veliko zateče v prostitucijo.

Če imajo srečo, jim Združeni narodi omogočijo preselitev, recimo v Kanado. Ahmed Danny Ramadan je v Kanado prišel septembra lani, na preselitev pa je dve leti čakal v Libanonu. "Če si LGBT-begunec, je Kanada brez dvoma na vrhu seznama za preselitev," je dejal za portal Georgia Straight: "Toda začeti novo življenje s toliko prtljage, kot je prinesemo s seboj iz držav, kjer smo se bali za svoja življenja, ni lahko." Zato je nemudoma organiziral nevladno organizacijo, ki pomaga novim LGBT-beguncem z vključevanjem v kanadsko družbo.

Pričanje v Združenih narodih Tok LGBT-beguncev iz Sirije in Iraka pa se ne bo ustavil. Nasilje islamistov nad spolnimi manjšinami se še stopnjuje. Pretekli teden so ponovno objavili posnetek, na katerem so s kamenjanjem usmrtili dva sirska geja.

Nasilje je tako razširjeno, da bodo 24. avgusta v Varnostnem svetu Združenih narodov organizirali prvo pričanje o LGBT-pravicah. Adnan iz Iraka in Subhi Nahas iz Sirije bosta pred člani Varnostnega sveta pričala o nasilju nad gejevsko skupnostjo v njunih državah in begunstvu, v katerem živita že nekaj let.