Gašper iz Nizozemske, kjer je strpnost bolj ali manj le navidezna

Za novo leto bo sedem let, odkar se je Gašper Maruša odselil na Nizozemsko. Takrat je kljub redni zaposlitvi v Mercatorju sprejel ponudbo za delo enega od dobaviteljev in se preselil v nizozemsko pristaniško mesto Rotterdam.

Država, kjer je velika večina ljudi zaposlenih v manjših podjetjih

V deželi tulipanov je Gašper v vseh teh letih ostal zvest delu v mednarodni trgovini. Za različne delodajalce je delal predvsem na področju sadja in zelenjave, obenem je pred štirimi leti in pol z dvema partnerjema odprl podjetje, v okviru katerega so ob delu iskali in razvijali še druge možnosti.

"Lani, ko sta partnerja izstopila, sem se sam s podjetjem pridružil eni večji mednarodni skupini," razlaga Gašper, ki je zdaj že leto in pol samostojni podjetnik.

Biti podjetnik je na Nizozemskem nekaj spoštovanega, Nizozemci so precej bolj podjetniško usmerjeni kot Slovenci, razlaga Gašper. "Tu je nekje okoli 80 odstotkov ljudi zaposlenih v manjših in srednjih podjetjih, podjetništvo pa je nekaj povsem običajnega."

V dragi državi preživi le zelo donosen posel

Vseeno to ne pomeni, da administrativnih ovir ni. "Tako kot v vsaki državi se moraš tudi tu bojevati z davčno upravo in državo," pravi Gašper. Je pa vseeno Nizozemska država pravil, kjer so stvari bolj ali manj urejene in dobro delujejo.

"Pravila so poznana in dokler se jih držiš, dosežeš, kar želiš, tudi glede birokracije. Sistem deluje odlično in čeprav je država precej velika, se stvari odvijajo dokaj hitro."

Za zagon podjetja tako ni treba veliko, d. o. o. se po novem zakonu da odpreti že za praktično en evro, kar pomeni, da začetniški kapital ni pomemben. Je pa vseeno treba vedeti, poudarja Gašper, da je Nizozemska zelo draga država in poslovati tam ni poceni.

"Gorivo je drago, življenjski stroški so zelo visoki, tako da se moraš ukvarjati s poslom, ki je kar dobro razvit, da lahko pokriješ vse stroške. To je zelo odvisno od same panoge, v kateri si, a načeloma velja, da samostojnim podjetnikom ni lahko. Treba je narediti dobre izračune, ker stroški zelo hitro narasejo."

Za vrtec skoraj tisoč evrov mesečno

Izjemno drago je tudi družinsko življenje, poudarja Gašper, ki je pred desetimi meseci z ženo, ki prihaja iz Kitajske, dobil prvega sina.

"Naj dam en primer. Z ženo oba delava, zato sva sina pred slabim mesecem dala v vrtec, ki ga obiskuje trikrat tedensko. Za to se tu plača okoli 900 evrov mesečno, medtem ko država meni za otroka da na vsake tri mesece 150 evrov tako imenovanega otroškega dodatka."

Zneski so sicer odvisni od prihodkov ter od tega, koliko časa otrok preživi v vrtcu, a vseeno ni preprosto, sploh če druge možnosti nimaš, saj so najbližji stari starši v Sloveniji, drugi pa v Šanghaju, poudarja Gašper.

Dežela strpnosti? Stereotip.

Nizozemsko sicer poznamo kot deželo strpnosti, a Gašper poudarja, da je to predvsem stereotip. Že kar se mehkih drog tiče, so se zakoni v zadnjem času precej zaostrili. Enako velja tudi glede odnosa do tujcev.

"Zdaj imamo, tako kot drugje po Evropi, begunsko krizo in tudi tu smo priča številnim nestrpnim dejanjem, tako da ni nič drugače kot drugje. Tudi tu so v parlamentu radikalne stranke, ki so proti tujcem. Državna ureditev sicer res govori v prid priseljencem, a to ne pomeni, da ni konfliktov in pritiskov," razlaga Gašper in dodaja, da je strpnost bolj njihov imidž.

Kot pravi, so Nizozemci res prijazni in te kot tujca površinsko sprejmejo, a če jim želiš priti blizu, brez znanja nizozemščine ne bo šlo. "Kot tujec tu nikoli nisi enak, sploh če ne govoriš jezika."

Nizozemci najraje delajo od devetih do petih

Nizozemci so sicer po njegovem opisu preprosti, neposredni in odprti ljudje, ki hitro povejo, kaj želijo in se ne izogibajo po ovinkih.

Glede dela pa imajo v sebi precej močno zasidrano mentaliteto od devetih do petih, saj je večinoma ljudi naravnana na to, da ko ura odbije pet, prenehajo delti in se odpravijo domov. "So precej uradniški, pa naj bo to v podjetjih ali v javni upravi," pravi Gašper.

Bolj kot z Nizozemci je sicer Gašper, že zaradi posla, v stiku s tujci, ki jih v Rotterdamu, mestu s približno 700 tisoč prebivalci, ne manjka. Tam namreč živi okoli 125 različnih nacionalnosti. "V skupini v vrtcu, kjer je naš mali, je samo en otrok, ki ima oba starša evropska, vsi drugi so mešančki."

"O vrnitvi v Slovenijo večkrat razmišljam"

Glede morebitne vrnitve v Slovenijo Gašper večkrat razmišlja, a se v domovini v stanju, v kakršnem država trenutno je, težko vidi.

Slovenija njemu ne bi ustrezala že s profesionalnega vidika, saj bi tu na področju mednarodne trgovine težko delal v takšnem obsegu kot v Rotterdamu. Prav tako si težko predstavlja, kako bi žena kljub visoki izobrazbi in dobri službi na Nizozemskem dobila službo v Sloveniji.

"Kot trenutno kaže, so prej načrti, da se v srednjeročnem obdobju preselimo na Kitajsko kot pa v Slovenijo. Mogoče v domovino pridem v pokoju," pravi Gašper, ki se v Slovenijo bolj ali manj vrača zaradi posla, medtem ko za dopust raje odkriva nove kraje.