Frančišek ob ustoličenju: Zaščitimo najrevnejše, najslabotnejše, najmanj pomembne (FOTO in VIDEO)

Papež je v pridigi med svojo umestitveno mašo pozval k varovanju celotnega stvarstva, vseh živih bitij in okolja. Človek ne sme dovoliti, da bi svet ogrožala "znamenja uničenja in smrti". K temu je pozval tudi tiste na odgovornih položajih v politiki in gospodarstvu, za zgled pa postavil svetega Jožefa. Vernike je pozval, naj varujejo božje darove, tiste na najvišjih položajih na političnem, gospodarskem in socialnem področju pa k zaščiti okolja. Vsako obdobje ima svojega Heroda "Vse je zaupano v varstvo človeku. Ko človek ne izpolni svoje odgovornosti, ko ne skrbimo za stvarstvo in brate, svoje mesto najde uničenje," je dejal. Žal se v vsakem obdobju najdejo ljudje, kot je bil Herod, ki "snujejo načrte smrti, uničijo in izmaličijo obraz človeka", je dejal. Ob tem je dodal, da mora človek, ki želi zaščiti svet, najprej očistiti svoje srce. "Sovraštvo, zavist in napuh omadežujejo življenje," je posvaril papež Frančišek.

Spomnil je tudi, da se človek ne sme bati "dobrote in nežnosti". Slednja je po njegovih besedah znamenje moči.

Tudi papež bi si moral pri opravljanju svoje službe za zgled vzeti "skromno in konkretno delo svetega Jožefa" in se predvsem posvetiti najšibkejšim in revnim, je menil. "Le kdor služi z ljubeznijo, lahko varuje," je dejal in dodal, da moramo zaščititi človeški rod, zlasti najrevnejše, najšibkejše, najmanj pomembne, tiste, ki so lačni, žejni, in tiste, ki so goli ali v zaporu. "Moramo dovoliti, da svetli žarki prodrejo skozi temne oblake."

Sveti Jožef, ki je zavetnik vesoljne Cerkve, je po papeževih besedah primer človeka, ki je prevzel odgovornost za svojo družino in celotno stvarstvo. Kot je poudaril, umestitvena maša sovpada z godom njegovega predhodnika Josepha Ratzingerja, ki se mu je tudi zahvalil za njegovo službo v korist Cerkve.

Tik pred začetkom svete maše je papež prejel ključna simbola papeštva Prvi papež iz Latinske Amerike je slovesno mašo ob začetku pontifikata danes daroval pred množico vernikov – po oceni Vatikana se jih je zbralo med 150 tisoč in 200 tisoč – in 132 vladnimi delegacijami. Pred začetkom slovesne maše se je v odprtem papamobilu najprej popeljal med verniki na Trgu svetega Petra. Večkrat je tudi stopil iz vozila in se približal vernikom, da jih je blagoslovil, množica pa ga je navdušeno pozdravljala. Sledilo premišljevanje na grobu svetega Petra, ki leži pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra.

Nato je tik pred začetkom maše prejel ključna simbola papeštva, ribiški prstan in palij. Palij je isti, kot ga je dobil že Benedikt XVI., prstan, na katerem je podoba svetega Petra, ki lovi ribe, pa je izdelan iz pozlačenega srebra. Palij je velik ovratnik s šestimi križi, ki ga papež nosi ob liturgičnih slavjih.

Prek ogromnih zaslonov so umestitveno mašo svojega rojaka spremljali tudi na trgu pred katedralo v Buenos Airesu, kjer je kardinal Jorge Mario Bergoglio še kot buenosaireški nadškof daroval maše. Na tisoče Argentincev se je ob zori zbralo na trgu, kjer je v ponedeljek zvečer potekal bogat duhovni in praznični program.

Papež rojakom svetoval, naj denar za pot raje dajo v dobrodelne namene Svojim argentinskim rojakom je Frančišek sicer sporočil, da ni potrebe, da se odpravijo na "dolgo in drago potovanje v Rim", marveč naj raje denar, ki bi ga namenili temu, dajo v dobrodelne namene.

Kljub temu je bila v skladu s pričakovanji v Vatikanu zelo močna zastopanost celotne Latinske Amerike, ki je s Frančiškom dobila prvega papeža. Domovino novega poglavarja Katoliške cerkve je na slovesnosti zastopala predsednica Cristina Fernandez de Kirchner, tam sta bila tudi brazilska predsednica Dilma Rousseff in mehiški predsednik Enrique Pena Nieto.

Maše se je udeležilo tudi več evropskih kraljevih družin Slovenijo je zastopal predsednik republike Borut Pahor, slovensko Cerkev pa ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres in mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.

Slovenski predsednik je za TV Slovenija sicer dan prej izpostavil željo novega papeža, da sporoči skromnost cerkve. "To se mi zdi v teh časih krize nekaj zelo pomembnega, ker ne samo zahodni del sveta, velik del človeštva čuti neko nepravičnost v svetu. Njegova odločitev, da ilustrira to skromnost, se mi zdi zelo pomembno vrednostno sporočilo mesto in svetu," je še dejal Pahor.

Že v nedeljo je v Rim prispel ameriški podpredsednik Joe Biden. Na dogodku, za katerega Vatikan ne pošilja vabil in se ga lahko marsikateri pomembnež udeleži nenapovedano, so bili tudi številni voditelji evropskih držav. Med drugim so v Vatikan prišli nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Mariano Rajoy in njegov francoski kolega Jean-Marc Ayrault, Avstrijo pa sta zastopala tako predsednik Heinz Fischer kot zvezni kancler Werner Faymann. Umestitvene maše se ni udeležil britanski premier David Cameron.

Od predstavnikov Evropske unije sta papeža na odgovorno pot pospremila predsednik EU-ja Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso.

Svete maše pa se je udeležilo tudi več evropskih kraljevih družin. Iz Velike Britanije je na slovesnost odpotoval prestolonaslednik princ Charles, iz Španije pa kraljica Sofia in prestolonaslednik princ Filip. Umestitve sta se udeležila tudi belgijski kralj Albert II. in kraljica Paola v spremstvu premierja Elia Di Rupa.

Argentinski kardinal postal papež v petem krogu glasovanja Več kot milijarda katoličanov je 266. papeža dobila 13. marca, na drugi dan konklava in že v petem krogu glasovanja. Proti pričakovanjem številnih je bil 76-letni argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki pred začetkom volitev ni veljal za favorita, izvoljen na enem najkrajših konklavov v zgodovini.

Poleg tega, da je z njim Cerkev dobila prvega papeža iz Latinske Amerike in prvega Neevropejca po več kot tisoč letih, je Frančišek tudi prvi jezuit, ki je zasedel apostolski sedež. Kot prvi papež v zgodovini si je izbral ime Frančišek, in sicer po Frančišku Asiškem, znanem po svoji preprostosti in ponižnosti. S tem naj bi tudi nakazal vsebino svojega papeževanja.

Cerkev je začela novega voditelja iskati po tem, ko je konec februarja s položaja po slabih osmih letih odstopil Benedikt XVI. Kot razlog za to je 85-letni papež navedel s starostjo povezano pešanje moči. Je prvi papež, ki se je odločil za odstop po več kot 600 letih.