Četrtek,
11. 4. 2013,
9.45

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ciper Bruselj finančna pomoč

Četrtek, 11. 4. 2013, 9.45

4 leta, 8 mesecev

FAZ o Sloveniji: Morda sploh še niso doumeli, kako resen je položaj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V Bruslju kroži strah, da Ljubljana stavi na čas. To bi lahko imelo hude posledice, kajti junija bo morala država evroobmočja izplačati milijardo evrov obveznic, piše Frankfurter Allgemeine Zeitung.

"Ura v slovenski prestolnici Ljubljana tiktaka," opozarja nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki je objavil več prispevkov v Sloveniji. Poleg pregleda razmer v državi z naslovom Sloveniji se čas izteka, državo omenja tudi v članku z naslovom Španiji in Sloveniji grozi postopek EU-ja, objavlja pa tudi kratek komentar z naslovom Čakanje v Sloveniji. Sklicujoč se na neimenovanega uradnika EU-ja še napoveduje, da bo na srečanju finančnih ministrov v petek, 12. Marca, v Dublinu vsekakor ob robu srečanja govora tudi o Sloveniji.

"Enaka napaka, kot jo je naredila prejšnja vlada na Cipru" "Morda sploh še niso doumeli, kako resen je položaj. To bi bila enaka napaka, kot jo je naredila prejšnja vlada na Cipru," ocene diplomatov o razmerah Sloveniji povzema nemški časnik, ki ne pozabi omeniti, da je finančno ministrstvo namesto načrtovanih sto milijonov evrov s prodajo vrednostnih papirjev zbralo le dobro polovico tega zneska ter da je donosnost na desetletne obveznice 6,3-odstotna.

Dodaja, da naj bi slovenski parlament odločal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, in ob tem povzema besede "koalicijskega partnerja slovenske vlade" iz DL Gregorja Viranta, da bi bila zavrnitev pravila nevaren negativen signal za finančne trge. Poleg tega je drugi koalicijski partner, predsednik SD Igor Lukšič, prvič javno izrazil dvom o sposobnosti Slovenije, da se sanira zgolj z lastnimi silami.

"Strah me je pred organiziranim pritiskom finančnih trgov, ki se mu ne bo mogoče upreti," je dejal za agencijo Reuters, povzema FAZ. V ločenem prispevku še piše, da sta Španija in Slovenija po oceni Evropske komisije državi z največjimi makroekonomskimi "neravnovesji" v EU-ju.

"Obljube pomagajo malo. Finančni trgi želijo videti dejanja." Ali bo Slovenija naslednja država, ki bo morala zaprositi za evropsko pomoč, in kdaj bo to, ni odvisno od finančnih trgov, pač pa od nove vlade, kajti konservativnemu ministrskemu predsedniku Janezu Janši je z varčevalnim programom in reformami leta 2012 uspelo, da je državo obvaroval pred bankrotom, v komentarju z naslovom Čakanje v Sloveniji poudarja komentator Karel-Peter Schwarz.

Dodaja, da je nova ministrska predsednica Alenka Bratušek na čelu leve stranke, ki se bori proti takšni usmeritvi in želi z zavajajočo rešitvijo "da varčevanju, a ne na račun gospodarske rasti", na novo zastaviti gospodarsko politiko.

Odpovedala se je Janševemu cilju, da bi izravnali proračun do leta 2015. Z infrastrukturnimi projekti, subvencioniranjem majhnih in srednje velikih podjetij ter krepitvijo javne uprave želi pomagati na noge gospodarski rasti. Medtem ko slabe banke za reševanje slabih kreditov državnih bank še vedno ni, stoji tudi privatizacija. Obljube pomagajo malo. Finančni trgi želijo videti dejanja, končuje komentator.

Težki časi O Sloveniji se je razpisal tudi nemški časnik Der Spiegel. V članku Naslednja domina? Slovenija se opoteka proti krizi. se sprašuje, ali bo naša država naslednja žrtev krize evra. "Medtem ko tako Bruselj kot Ljubljana vztrajata, da pomoč ne bo potrebna, državo čakajo težki časi," piše in dodaja, da je strah, da bo Slovenija naslednja članica evroobmočja, ki bo potrebovala finančno pomoč, še okrepilo poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katerem med drugim piše, da državi grozi "dolgotrajno padanje in otežen dostop do finančnih trgov".

OECD je poudaril, da so številne težave bank posledica dejstva, da industrija po padcu komunizma v Sloveniji nikoli ni bila povsem privatizirana. Posledica tega je "nezdrav delež političnega vpliva na večje banke kot so NLB, največja v državi". Kritiki celo trdijo, da so bila nekatera podjetja deležna posebnih ugodnosti zaradi političnih povezav, še piše Spiegel.