Četrtek, 11. 4. 2013, 9.45
4 leta, 8 mesecev
FAZ o Sloveniji: Morda sploh še niso doumeli, kako resen je položaj
"Ura v slovenski prestolnici Ljubljana tiktaka," opozarja nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki je objavil več prispevkov v Sloveniji. Poleg pregleda razmer v državi z naslovom Sloveniji se čas izteka, državo omenja tudi v članku z naslovom Španiji in Sloveniji grozi postopek EU-ja, objavlja pa tudi kratek komentar z naslovom Čakanje v Sloveniji. Sklicujoč se na neimenovanega uradnika EU-ja še napoveduje, da bo na srečanju finančnih ministrov v petek, 12. Marca, v Dublinu vsekakor ob robu srečanja govora tudi o Sloveniji.
Dodaja, da naj bi slovenski parlament odločal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, in ob tem povzema besede "koalicijskega partnerja slovenske vlade" iz DL Gregorja Viranta, da bi bila zavrnitev pravila nevaren negativen signal za finančne trge. Poleg tega je drugi koalicijski partner, predsednik SD Igor Lukšič, prvič javno izrazil dvom o sposobnosti Slovenije, da se sanira zgolj z lastnimi silami.
"Strah me je pred organiziranim pritiskom finančnih trgov, ki se mu ne bo mogoče upreti," je dejal za agencijo Reuters, povzema FAZ. V ločenem prispevku še piše, da sta Španija in Slovenija po oceni Evropske komisije državi z največjimi makroekonomskimi "neravnovesji" v EU-ju.
Dodaja, da je nova ministrska predsednica Alenka Bratušek na čelu leve stranke, ki se bori proti takšni usmeritvi in želi z zavajajočo rešitvijo "da varčevanju, a ne na račun gospodarske rasti", na novo zastaviti gospodarsko politiko.
Odpovedala se je Janševemu cilju, da bi izravnali proračun do leta 2015. Z infrastrukturnimi projekti, subvencioniranjem majhnih in srednje velikih podjetij ter krepitvijo javne uprave želi pomagati na noge gospodarski rasti. Medtem ko slabe banke za reševanje slabih kreditov državnih bank še vedno ni, stoji tudi privatizacija. Obljube pomagajo malo. Finančni trgi želijo videti dejanja, končuje komentator.
OECD je poudaril, da so številne težave bank posledica dejstva, da industrija po padcu komunizma v Sloveniji nikoli ni bila povsem privatizirana. Posledica tega je "nezdrav delež političnega vpliva na večje banke kot so NLB, največja v državi". Kritiki celo trdijo, da so bila nekatera podjetja deležna posebnih ugodnosti zaradi političnih povezav, še piše Spiegel.