Ponedeljek, 24. 6. 2024, 16.28
3 mesece
Fajonova: Tudi Putin bo moral prej ko slej sesti za mizo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Mirovni proces, ki se je začel v Luzernu, je po njenih besedah korak v pravo smer, bo pa moral za mizo prej ko slej sesti tudi ruski predsednik Putin, je poudarila zunanja ministrica.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Luksemburgu udeležila rednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Ministri so se v razpravi osredotočili predvsem na skrb vzbujajoče razmere na Bližnjem vzhodu in rusko agresijo na Ukrajino. Z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana pa so razpravljali o skupnih izzivih na področju skupne zunanje in varnostne politike ter o širitvi EU.
Pri točki o razmerah na Bližnjem vzhodu so ministri obravnavali aktualne razmere v Gazi in prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev trajnega in pravičnega premirja.
Fajonova je v svoji intervenciji ponovno močno obsodila pobijanje civilistov, pozvala k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) o takojšnjem premirju in izpustitvi talcev. Spomnila je še na pomen spoštovanja mednarodnega prava.
"Mednarodno pravo ni samo meni, iz katerega lahko prosto izbiramo, kar nam odgovarja, ampak ga je treba v celoti upoštevati in spoštovati. Za dosego miru na Bližnjem vzhodu moramo sodelovati z arabskimi partnerji in ZDA. Prizadevati si moramo za rešitev dveh držav, ki bo omogočila mirno sobivanje in varnost obeh narodov, Izraelcev in Palestincev," je dejala in dodala, da pozdravlja napoved Evropske komisije in vrste držav o dodatni finančni podpori Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees – UNRWA).
"Agencija namreč predstavlja hrbtenico celotnega humanitarnega odzivanja v Gazi in veseli me, da ima pobuda Slovenije, Jordanije in Kuvajta za konkretne zaveze podpori delu agencije, ki je za civilno prebivalstvo nepogrešljiva, danes že več kot 50 podpisnic. Nameravamo jo predstaviti ob robu donatorske konference UNRWA v New Yorku 12. julija 2024," je povedala Fajonova.
Slovenija bo še naprej pomagala Ukrajini
Zunanje ministrice in ministre EU je pred razpravo o ruski agresiji na Ukrajino prek avdio-video konference nagovoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Seznanil jih je s situacijo na terenu in predstavil potrebe Ukrajine. Fajonova je poudarila, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini, in spomnila, da je Vlada Republike Slovenije nedavno sprejela sklep, da bo leta 2024 namenila dodatnih pet milijonov evrov za humanitarno pomoč in obnovo Ukrajine. "V Sloveniji smo zavezani mirovnemu procesu na podlagi Ustanovne listine OZN, pozdravljamo tudi sklic medvladne konference z Ukrajino in Moldavijo jutri, 25. junija 2024, ki predstavlja formalni začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU. To je pomemben in velik korak na poti obeh držav v Unijo," je povedala ministrica. Mirovni proces, ki se je začel v Luzernu, je po njenih besedah korak v pravo smer, bo pa moral za mizo prej ko slej sesti tudi ruski predsednik Putin.
Podpora Zahodnemu Balkanu
Na delovnem kosilu so se zunanjim ministricam in ministrom EU pridružili zunanji ministri držav Zahodnega Balkana. Fajonova je poudarila, da bo Slovenija odločno podprla vse mehanizme in pobude, ki bi Zahodni Balkan približali EU. "Kolege sem spomnila na Blejsko zavezo, ki predstavlja pomembno sporočilo državam na njihovi poti v EU. Od naših partnerjev v regiji pričakujemo, da bodo podpirali ključne vrednote EU, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko, ter jasno zavezanost izvajanju reform in konstruktivno reševanje izzivov. Na strani EU pa je, da naredi odločne korake v smer širitve Unije, saj to zahtevajo spremenjene geopolitične okoliščine. Zdaj je čas, da naredimo korak naprej."
"Želim si, da bi z državami Zahodnega Balkana vzpostavili reden politični dialog, ki je ključen za našo varnost. Pričakujem, da bodo vsi partnerji Zahodnega Balkana uskladili svojo zunanjo in varnostno politiko z evropsko. Strateška usmeritev je v kompleksnih geopolitičnih razmerah ključna. Slovenija je zavezana tudi varnejšemu digitalnemu okolju za ljudi na Zahodnem Balkanu s centrom, ki ga je s Francijo vzpostavila v Črni gori," je dodala.
Razmere v Gruziji v nasprotju z določbami
Zunanji ministri so na zasedanju razpravljali še o političnem dogajanju v Gruziji po sprejemu zakona o transparentnosti tujega vpliva in o ukrepanju EU v zvezi s tem. Sprejetje zakonov, ki ogrožajo svobodo izražanja, delovanje civilne družbe in neodvisnih medijev, je v nasprotju s pravno zavezujočimi določbami Pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo. Slovenija podpira jasno izražene aspiracije gruzijskega naroda za nadaljevanje demokratičnih reform in bo še naprej pomagala Gruziji v EU.
Ministri so na zasedanju pozdravili še dogovor o 14. paketu sankcij zoper Rusijo zaradi agresije na Ukrajino.
