Evropski ministri potrdili vstop Litve v območje evra

Menjalni tečaj dosedanje litovske nacionalne valute je bil ob tem postavljen pri 3,4528 litasa za evro.

19. članica območja skupne evropske valute Litva bo tako z začetkom prihodnjega leta postala 19. članica območja skupne evropske valute. Država si je vstop v območje zaslužila z izpolnjevanjem štirih maastrichtskih meril, ki zahtevajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.

Prevzem evra ni velik dogodek le za državo, ampak tudi za območje evra in EU, je ob tem poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Jyrki Katainen. Pripravljenost države na vstop v monetarno unijo po njegovem mnenju kaže na dolgoročno zavezanost k previdnim fiskalnim politikam in resnim gospodarskim reformam. Kot je dodal Katainen, se je litovski bruto domači proizvod (BDP) per capita (na prebivalca) od leta 1995 podvojil.

"Članstvo v območju evra je za Litvo težko zaslužen dosežek" "Članstvo v območju evra je za Litvo težko zaslužen dosežek," je menil Katainen. V prihodnje pa bo po njegovem nujno, da država ohrani zdrave makroekonomske in strukturne politike ter tako dobro izkoristi ugodnosti, ki jih ponuja monetarna unija.

Litva je uvedbo evra – tako kot Slovenija – sicer načrtovala že januarja 2007, vendar je Evropska komisija tedaj menila, da zaradi previsoke inflacije ne izpolnjuje pogojev, zato njenega vstopa v območje evra ni priporočila.

Kot prva se je leta 2004 med novinkami pridružila Slovenija V območju evra je trenutno 18 članic Evropske unije. Leta 1999 so ga uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija. Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška, leta 2011 Estonija, letos pa Latvija.

Slovenijo je sicer na današnjem zasedanju evropskega sveta za splošne zadeve zastopal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar. Svet je večinoma razpravljal o programu italijanskega predsedstva. To med drugim predlaga začetek poglobljene refleksije o učinkovitosti unije. Zato bo italijansko predsedstvo ustanovilo posebno skupino prijateljev predsedstva, ki bo mesečno poročala o rezultatih razprav svetu za splošne zadeve, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Države članice so pozdravile prednostne naloge programa Države članice so pozdravile prednostne naloge programa, še posebej predlog o poglobljeni razpravi o uniji. Predsedstvo so pozvale, da se čim prej dogovori o obsegu in mandatu navedene skupine. Senčar je še posebej podprl poudarek predsedstva na gospodarski rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in širitvi ter nadaljevanju razprav o vladavini prava. Prav tako je podprl razpravo o delovanju unije in opozoril, da je pred tem potreben dogovor o primernem forumu, ki bo opravil takšno razpravo.

Svet se je seznanil še s časovnim načrtom vmesnega pregleda gospodarske strategije Evropa 2020, po katerem bodo države ocenile napredek od leta 2010 in razmislile o potrebnih spremembah. Slovenija načeloma podpira zastavljene cilje strategije, hkrati pa meni, da bi morali biti cilji merljivi po učinku. Prav tako podpira fleksibilno implementacijo nekaterih ciljev in večjo vključenost okoljskih ciljev v strategijo, navajajo na ministrstvu.

Slovenija je podprla prizadevanja Litve za vstop v območje evra in je prepričana, da bo prehod na evro v tej državi brez težav.