Ponedeljek,
22. 10. 2012,
16.10

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

protesti

Ponedeljek, 22. 10. 2012, 16.10

8 let

Evropska izgubljena generacija stane 153 milijard evrov letno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Zadnji podatki razkrivajo, kako visoki so v resnici stroški izgubljene generacije mladih, ki ne morejo dobiti službe.

Štirinajst milijonov brezposelnih mladih oziroma tako imenovana izgubljena generacija Evropejcev države članice letno stane kar 153 milijard evrov. To predstavlja 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda Evropske unije, ugotavlja največja do zdaj opravljena študija o brezposelnosti med mladimi. Poročilo agencije EU, Eurofound, ugotavlja, da število mladih brezposelnih Evropejcev med 15. in 29. letom dosega rekordne stopnje. Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo, niti ne opravljajo prakse države članice zaradi izostanka proizvodnje in stroškov socialnih storitev, države članice stanejo kar tri milijarde evrov na teden.

Rekordna brezposelnost mladih

OECD, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ugotavlja, da je Evropi spodletelo z njeno družbeno pogodbo. Vedno bolj nezadovoljni mladi in tudi splošno politično nezadovoljstvo pa bi lahko dosegli primerljive stopnje kot v Severni Afriki, kjer so se lani razvneli številni upori, poznani pod imenom arabska pomlad. Poročilo, ki bo uradno predstavljeno naslednji ponedeljek na Cipru, potrjuje takšen scenarij. Brezposelni mladi namreč bistveno manj zaupajo v politiko in so posledično tudi manj vpleteni v politične procese, zato posledice izgubljene generacije niso zgolj ekonomske, temveč tudi družbene, saj obstaja velika nevarnost, da bo ta skupina povsem zavrnila demokratično sodelovanje v družbi, opozarja poročilo.

Poročilo ugotavlja, da je število zaposlenih mladih v 26 državah članicah na rekordno nizki stopnji. Tisti, ki imajo službo, pa delajo manj ur in v bolj negotovih oblikah zaposlitve. Lani je 42 odstotkov mladih Evropejcev bilo zaposlenih za določen čas, kar predstavlja precejšen porast od tridesetih odstotkov pred desetimi leti. Od začetka velike ekonomske krize leta 2008 so stroški za "izgubljene mlade" v Evropi narasli za 28 odstotkov. V Italiji ti stroški letno znašajo 32,6 milijarde, v Franciji 22 milijard in v Združenem kraljestvu 18 milijard evrov.

Mednarodna organizacija dela zato ugotavlja, da je danes za mlade trikrat bolj verjetno, da bodo brezposelni kot pa odrasli in zato poziva G20, naj uvede nove pristope k reševanju te problematike. Poročilo podaja tudi izračun deleža bruto domačega proizvoda, ki so ga države izgubile na račun brezposelnih mladih. Za Irsko je ta delež 2,8 odstotka, za Poljsko 2,04 odstotka in za Grčijo 3,28 odstotka.

Evropska pomlad?

Avtorji poročila istočasno opozarjajo, da stroški in izgube, povezane z izgubljeno generacijo, torej 10,8 milijard javnih izdatkov in 142,1 milijarde ocenjene gospodarske izgube, ostajajo izredno konservativni. Podatki namreč ne vključujejo dodatnih sredstev, potrebnih za preprečevanje kriminala ali dodatne zdravstvene stroške, ki spremljajo dolgoročno brezposelnost. Massimiliano Mascherini, vodja ekipe, ki je pripravila poročilo, poudarja, da sicer ni realistično pričakovati, da bi kdaj vseh 14 milijonov brezposelnih dobilo delo. A če bi se jih zaposlilo deset odstotkov oziroma 1,4 milijona, bi to že pomenilo prihranek 15 milijard evrov na letni ravni.

Stefano Scarpetta, vodja oddelka za analize in politike zaposlenosti pri OECD-ju, zato opozarja, da nezadovoljstvo med evropsko mladino dosega izredno nevarne stopnje. V nedavnem intervjuju za britanski časopis Guardian Scarcpetta poudarja: "Tistim, ki so vlagali v svoj človeški kapital, ne dajemo možnosti in priložnosti. Če ne bomo začeli reševati teh vprašanj, se lahko zgodi, da se bodo družbena in politična trenja kmalu povečala." Scarpetta podaja tudi primerjavo z upori in revolucijami v Severni Afriki, ko je generacija veliko bolje izobraženih mladih ostala brez služb, edine, ki so bile na voljo, pa so bile slabo plačane službe storitvenega sektorja.

"To je bil eden glavnih sprožilcev političnih in družbenih nemirov, ki so privedli do revolucij v teh državah," opozarja Scarpetta in obenem izpostavlja: "Ne mislim, da je Evropa že na tej točki, a nezadovoljstvo z našim ekonomskim modelom vse bolj narašča in zato mislim, da je nujno začeti reševati problem brezposelnih mladih."