Četrtek, 6. 3. 2025, 10.44
34 minut
Izredni vrh EU o Ukrajini in obrambi Evrope
Evropa se poskuša rešiti iz primeža ZDA in Rusije. Kaj bo storil Orban?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,50
V Bruslju je danes izredni vrh EU o Ukrajini in krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Na vrh je povabljen tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pred izrednim vrhom se je v preteklih dnevih več evropskih držav, pa tudi Kanada, sestalo na treh srečanjih na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja. Na ta srečanja niso bile nikoli vabljene vse članice EU, brez dvoma zato, ker koalicija voljnih, kot so si nadele ime države, ki bodo še naprej podpirale Ukrajino, na teh srečanjih ni hotela madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovega slovaškega kolega Roberta Fica, ki vodita prorusko in protrumpovsko politiko. Premier Robert Golob je sicer poudaril, da Slovenija ne bo sodelovala v koaliciji voljnih.
16.01 Ciper proti turškemu sodelovanju
15.54 Orban: Za krepitev evropske obrambe, proti podpori Ukrajine
14.47 Bo koalicija voljnih dobila na svojo stran Slovaško?
14.41 Luksemburški premier Orbanu: Ne potrebujemo te
14.21 Scholz proti vsiljenemu miru
14.12 Tusk: Čas je za tekmovanje z ruskim vojnim strojem
13.40 Kaja Kallas razglasila koalicijo voljnih za Ukrajino
13.38 Bo Orban pokopal Evropski svet?
13.14 Robert Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030
13.07 Zelenski: To je močan signal ukrajinskemu ljudstvu
12.47 Prvi voditelj je prispel na vrh EU
12.33 Robert Fico: Sploh ne želim na vrh EU
12.28 Nemčija za dolgoročnejše odstopanje od pravil EU za obrambno porabo
11.39 Manfred Weber: Siti smo Viktorja Orbana
11.25 Orban provocira Macrona
10.45 O čem bo odločal vrh EU
16.01 Ciper proti turškemu sodelovanju
Ciprski predsednik Nikos Hristodulides je pred prihodom na vrhu EU dejal, da Turčija ne bi smela biti vključena v razprave z voditelji Evropske unije o Ukrajini, ker da nenehno krši evropske sankcije proti Rusiji in jih izkorišča v svojo korist.
15.54 Orban: Za krepitev evropske obrambe, proti podpori Ukrajine
"Moja srečanja v Franciji so potrdila, da čeprav se morda ne strinjamo glede poti do miru, se strinjamo, da moramo okrepiti obrambne zmogljivosti evropskih držav," je sporočil madžarski premier Viktor Orban na svojem računu na omrežju X. Orban je dejal, da je njegova podpora pogojna. Ne želi, da bi Evropska komisija dobila preveč moči.
14.47 Bo koalicija voljnih dobila na svojo stran Slovaško?
Pridobiti Slovaško, da podpiše kakršenkoli sporazum o podpori Ukrajine, bo vedno težko glede na prorusko nagnjenost in jezo premierja Roberta Fica nad tem, da je Ukrajina zaprla pipe za tranzit ruskega plina čez njeno ozemlje v srednjo Evropo, piše Politico.
Bo slovaški premier Robert Fico pustil na cedilu Viktorja Orbana in podprl besedilo zagovornikov Ukrajine v Evropskem svetu?
Zdi pa se, da je Slovaška pomirjena z novimi stavki, ki bodo vključeni v novo različico besedila, sta za Politico dejala dva neimenovana diplomata. Novo besedilo, s katerim se je seznanil Politico, poziva "Komisijo, Slovaško in Ukrajino, naj okrepijo prizadevanja za iskanje izvedljivih rešitev za vprašanje tranzita plina, vključno z njegovo obnovitvijo". Da bi bili diplomati držav, ki podpirajo Ukrajino, povsem prepričani, da so pridobili Bratislavo, pa se bo z besedilom moral strinjati tudi Fico.
14.41 Luksemburški premier Orbanu: Ne potrebujemo te
Luksemburški premier Luc Frieden je novinarjem pred vrhom EU dejal, da se Evropski svet ne bi smel osredotočati na tiste, ki se ne strinjajo (mišljena sta Orban in Fico, op. p.), ampak bi moral preprosto nadaljevati s predlogi pomoči Ukrajini brez popolne odobritve celotne EU. "Živimo v zgodovinskih časih in morali bi biti bolj enotni kot kadarkoli prej – in če ne delite tega mnenja, bi morali drugi iti naprej," je še dejal po poročanju Politica.
14.21 Scholz proti vsiljenemu miru
Odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je zadovoljen, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal, da se je pripravljen pogovarjati o prekinitvi ognja z Evropo, Rusijo in ZDA. Ob tem je Scholz v luči zbliževanja v odnosih med ZDA in Rusijo opozoril pred vsiljenim mirom v Ukrajini. Zavzel se je za pravičen in pošten mir, ki Ukrajini zagotavlja suverenost in neodvisnost.
Odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz se je zavzel za pravičen in pošten mir, ki bi Ukrajini zagotavljal neodvisnost in suverenost.
Po njegovem mnenju je treba tudi zagotoviti, da se podpora ZDA Kijevu nadaljuje v prihodnjih mesecih in letih, ker je Ukrajina odvisna od njene podpore za svojo obrambo. Poudaril je tudi, da morajo vse države članice Nata več porabiti za obrambo. "Nemčija se bo pripravila, da bo zagotovila finančno ozadje za to," je dodal Scholz, pri čemer je imel v mislih trenutno razpravo v Berlinu o tem, kako zaobiti ustavno omejitev proračunskega primanjkljaja. Kancler je še dejal, da bi morale vse države EU omiliti svoja pravila glede nakupov obrambe.
14.12 Tusk: Čas je za tekmovanje z ruskim vojnim strojem
Evropa mora vstopiti v oboroževalno tekmo z Rusijo – in v njej zmagati, je po poročanju Politica ob prihodu na vrh EU dejal poljski premier Donald Tusk in dodal: "Čas je za tekmovanje z ogromnim ruskim vojnim strojem."
"Nobenega dvoma ni, da nam vojna v Ukrajini, nov pristop ameriške administracije do Evrope in oboroževalna tekma, ki jo je začela Rusija (lani je Rusija za obrambo dala 6,7 odstotka BDP, op. p.), predstavljajo povsem nove izzive. /…/ Oboroževalna tekma nas postavlja pred povsem nove izzive in Evropa mora sprejeti ta izziv, to oboroževalno tekmo, in mora v njej zmagati. Prepričan sem, da bo Rusija izgubila to oboroževalno tekmo, tako kot je Sovjetska zveza izgubila podobno pred 40 leti."
O francoskem predlogu, da bi se francoski jedrski dežnik razširil tudi na druge evropske države, je Tusk dejal, da francoski predlog ni nov. "Ta tema se je večkrat pojavila v pogovorih z mano … In seveda je to nekaj, o čemer je vredno razmisliti."
"Danes smo na prelomnici, kjer bi se lahko vse spremenilo – in verjamem, da se bo –, ko gre za zavezanost Evrope oborožitvi, obrambni industriji in pripravljenosti za soočenje z izzivom, ki ga Rusija predstavlja svetu," je še dejal Tusk.
13.40 Kaja Kallas razglasila koalicijo voljnih za Ukrajino
Evropa mora sprejeti korake brez primere, da bi povečala svojo vojaško porabo, je ob prihodu na vrh dejala Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Ko gre za pogovore o nadomestitvi izgubljene ameriške pomoči Ukrajini, je Kallas izrazila upanje, da je možen politični dogovor.
Kaja Kallas ob prihodu na današnji izredni vrh EU
"Naša nova pobuda velja za koalicijo voljnih, tako da ena država ne more blokirati vseh drugih," je dejala nekdanja estonska premierka. Kaja Kallas je tudi dejala, da bodo voditelji danes najprej razpravljali o tem, kaj lahko storijo za okrepitev lastne obrambe. "Na mizi so vse možnosti od nepovratnih sredstev do prerazporeditve kohezijskih sredstev in spremembe fiskalnih pravil. Za to smo si prizadevali že dolgo in je res pomembno, saj moramo več vlagati v obrambo," je dejala.
Na vprašanje, ali je celina še vedno lahko odvisna od ZDA kot zaveznice, je Kaja Kallas odgovorila: "Ko je Evropa močnejša, smo mi v njihovih očeh zanje močnejši partner."
13.38 Bo Orban pokopal Evropski svet?
Vodja liberalne skupine Renew v Evropskem parlamentu Valerie Hayer je pred današnjim izrednim vrhom EU dejala, da bi lahko nova oblika Evropskega svet bila rešitev za večjo učinkovitost institucije. Sedanja struktura Sveta je naklonjena soglasju, kar daje posameznim evropskim voditeljem možnost, da blokirajo odločitve, tudi če so sami v izraziti manjšini. To je težava, ki se vedno znova pojavlja, ko blok poskuša podpreti Ukrajino, nato pa proruska voditelja Viktor Orban in Robert Fico blokirata odločitve.
"Upam, da bo Evropski svet prava oblika za to, vendar se vsi zavedamo nekaterih hipotetičnih nacionalnih vetov Viktorja Orbana in Roberta Fica, zato bomo videli, kakšne igre se bodo igrali danes," je dejala. "Če raje igrajo Putinovo igro, to storimo brez njih, to lahko storimo s 25 ali manj državami članicami, ker moramo ukrepati hitro."
13.14 Robert Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030
"Seveda jih moramo prej," je slovenski premier Robert Golob ob prihodu na današnji vrh EU odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija proračunske izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega produkta (BDP) zvišala pred letom 2030, kot načrtuje trenutno. O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je medtem še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.
Na današnji izredni vrh EU je prispel tudi slovenski premier Robert Golob, ki je novinarjem med drugim povedal, da bo treba izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030.
Premier je sicer še na neformalnem srečanju voditeljev EU v začetku februarja v Bruslju dejal, da vlada ne razmišlja o spremembi načrta, v skladu s katerim bo Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka zvišala do leta 2030. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na 1,6 odstotka.
Kako bomo porabili sredstva za obrambo?
Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire. "Moja naloga je, da najdemo najučinkovitejšo pot, kako bomo ta denar, lasten denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najučinkovitejše naložili," je poudaril.
Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, je poudaril. "Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi odpornejšo Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je povedal premier.
Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kot je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija pa je po njegovih besedah pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše odstopanje od javnofinančnih pravil. "Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje – omenja se celo desetletno – bomo takšen predlog podprli, vse drugo so v tem trenutku špekulacije," je Golob povedal ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta.
Slovenije ne bo v koaliciji voljnih
Golob je tudi povedal, da Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in v njih tudi ne bo sodelovala. Bo pa Slovenja, če bodo stvar koordinirale uradne institucije, kot so Združeni narodi, resno razmislila o sodelovanju pri vzdrževanju miru. Vloga in mandat ZN sta namreč vedno jasno in demokratično določena, je še poudaril.
Glede pogovorov o končanju vojne v Ukrajini med Rusijo in ZDA je medtem dejal, da pozdravlja vse napore za doseganje najprej prekinitve ognja in nato miru na vseh vojnih območjih po svetu. "Vendar pa takšne hitre rešitve včasih ne prinesejo trajnega miru," je povedal Golob. Poudaril je še, da bo Evropa ključna za to, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini.
13.07 Zelenski: To je močan signal ukrajinskemu ljudstvu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se danes v Bruslju udeležuje izrednega vrha EU, se je evropskim voditeljem zahvalil za močno podporo od začetka vojne. To po njegovem pomeni, da Ukrajina ni sama v boju proti ruski agresiji.
"Zelo smo hvaležni, da nismo sami. In to niso le besede, čutimo to," je dejal ob prihodu na zasedanje skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antioniom Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. "Zelo pomembno je, da ste dali močan signal ukrajinskemu ljudstvu, ukrajinskim vojakom, vsem našim družinam," je dodal.
Na današnji izredni vrh EU je prispel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Costa pa je Zelenskemu zagotovil, da bodo Evropejci še naprej podpirali Ukrajino. "Dragi Volodimir, s teboj smo že od prvega dne in bomo tudi naprej," je zagotovil. Kot je dejal Costa, je danes zelo pomemben trenutek za evropsko varnost in za Ukrajino. "Danes smo tukaj, da sprejmemo odločitve in dosežemo rezultate ter gradimo evropsko obrambo in varnost," je še dejal. Opozoril je, da varnost Evrope ni ločena od Ukrajine.
"To je prelomni trenutek za Evropo in za Ukrajino," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropa se po njenih besedah spopada z jasno nevarnostjo, zato se mora znati zaščititi in braniti.
12.47 Prvi voditelj je prispel na vrh EU
Litovski predsednik Gitanas Nauseda je prvi državni voditelj, ki je prispel v Bruselj na današnji izredni vrh. V izjavi novinarjem je opozoril, da mora EU danes sprejeti konkretne zaveze glede vojaških izdatkov in članstva Ukrajine v EU. Nauseda je predlagal določitev 1. januarja 2030 kot simboličnega datuma pristopa Ukrajine EU, poroča Politico.
Litovski predsednik je tudi dejal, da je čas, da Evropa svetu pokaže, da je globalni igralec in ne zgolj klub razpravljavcev. Na vprašanje, ali bi lahko Viktor Orban danes iztiril prizadevanja EU za podporo Kijevu, pa je Nauseda odgovoril: "Bomo videli."
12.33 Robert Fico: Sploh ne želim na vrh EU
Slovaški premier Robert Fico ni ravno navdušen nad tem, da se bo danes udeležil vrha EU. Pred odhodom v Bruselj je danes v slovaškem parlamentu dejal, da sploh ne želi na "bojni vrh EU", kot ga je opisal. Fico je članom odbora za zadeve EU v slovaškem parlamentu še zatrdil, da bo blokiral sklepe vrha EU, če EU od Kijeva ne bo zahtevala, da ponovno dovoli prehod poceni ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje na Slovaško, piše Politico. Kot vemo, je Ukrajina v začetku leta zaprla cevovode, ki so dobavljali ruski plin Slovaški in drugim državam.
12.28 Nemčija za dolgoročnejše odstopanje od pravil EU za obrambno porabo
Evropska komisija pod vodstvom Nemke Ursule von der Leyen v okviru oboroževanja Evrope predlaga štiriletno odstopanje od fiskalnih pravil. Toda Nemčija se zavzema za dolgoročno odstopanje od fiskalnih pravil, ne zgolj za štiri leta, so potrdili diplomatski viri v Bruslju.
V Bruslju je danes tudi najverjetnejši novi nemški kancler Friedrich Merz. Ta ne bo sodeloval na zasedanju Evropskega sveta (Nemčijo bo predstavljal odhajajoči kancler Olaf Scholz), se pa ob robu vrha srečuje s pomembnimi voditelji.
Predlog predstavlja velik premik v nemški politiki, ki se je v preteklosti izogibala vsakršni sprostitvi pravil o obrambni porabi. Vendar nekatere članice, med njimi Nizozemska in Švedska, nad predlogom niso navdušene, navaja AFP. O predlogu naj bi voditelji EU razpravljali na današnjem izrednem vrhu, na katerem pa še ne bo Merza, ki je v torek predlagal več sto milijard evrov vreden posebni proračunski sklad za krepitev nemškega gospodarstva in obrambe.
Merz se je v sredo sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, Ursulo von der Leyen in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, danes pa še s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, poroča Politico.
11.39 Manfred Weber: Siti smo Viktorja Orbana
Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je pravkar na glas povedal tisto, kar številni mislijo potiho, piše Politico. Weber je namreč pred današnjim izrednim zasedanjem Evropskega sveta o podpori Ukrajini in okrepitvi varnostne arhitekture celine ostro označil madžarskega premierja Viktorja Orbana za oviro za evropsko enotnost.
"Mi kot Evropska ljudska stranka smo siti Viktorja Orbana, ki blokira skupno razumevanje in zdravo pamet v Evropski uniji. Razmisliti mora, ali se res želi vključiti in biti del širše evropske družine,"je Weber povedal novinarjem.
11.25 Orban provocira Macrona
Na omenjenih srečanjih koalicije voljnih niso nikoli sodelovale vse članice EU, poleg tega so bile povabljene tudi članice Nata, ki niso v EU: Velika Britanija, Kanada, Turčija in Norveška. Z nepovabilom vsem članicam EU sta se francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer poskušala izogniti povabilu madžarskega premierja Viktorja Orbana in slovaškega premierja Roberta Fica. Gre za politika, ki sta naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in podpirata Trumpovo politiko do Ukrajine. S tem seveda preprečujeta enotno zunanjo politiko EU.
Orban in Fico sta 1. marca letos že zagrozila z blokado, če EU ne bo pozvala k takojšnjemu premirju in začela pogovorov z Rusijo. Ne Madžarska ne Slovaška v EU nimata kakšne posebno velike demografske in gospodarske teže, moč jima daje le to, da lahko blokirata odločitve EU.
Je pa Orban pred vrhom EU na svojem računu na omrežju X provociral Macrona, ko je objavil fotografijo svojega srečanja z Marine Le Pen in jo označil za prihodnjo predsednico Francije.
After meeting with both the former and current Presidents of France, it was a pleasure to meet with the future President. Thank you for the insightful discussion @MLP_officiel! pic.twitter.com/ThWhw8xSIU
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) March 6, 2025
10.45 O čem bo odločal izredni vrh EU
Pričakuje se, da bodo voditelji EU na izrednem vrhu v Bruslju v veliki meri podprli 800 milijard evrov vreden načrt ReArm Europe, ki ga je v začetku tega tedna predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Predsednica komisije je predlagala posojilno shemo v višini 150 milijard evrov za pomoč državam članicam pri skupnem nakupu vseevropskih zmogljivosti, poleg tega pa je predlagala sprostitev fiskalnih pravil EU, ki bodo vladam pomagala financirati 650 milijard evrov morebitnih dodatnih izdatkov za obrambo, ne da bi jih komisija kaznovala, ter druge ukrepe.
Shod podpornikov Ukrajine v Bruslju pred današnjim izrednim vrhom EU.
Kot piše Guardian, bodo na vrhu EU na mizi še druga vprašanja. Med njimi je vprašanje, koliko voditeljev bo pozvalo k skupnemu dolgu ali skupnemu zadolževanju, ki daleč presega finančni paket Ursule von der Leyen. Zanimivo bo izvedeti, koliko voditeljev podpira Macronov predlog o razširitvi francoskega jedrskega dežnika na druge evropske države.
