EU razkrila imena ruskih uradnikov, ki jih je dala na kazenski seznam

Na seznamu je tako zdaj 33 oseb. Med 12 novimi imeni sta tudi podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin in eden glavnih izvrševalcev propagande ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Kiseljov.

Kiseljov je nekdanji televizijski voditelj, znan po kontroverznih izjavah proti homoseksualcem in po izjavi, da je Rusija edina sila, ki lahko ZDA spremeni v radioaktivni prah. Na seznamu se je znašel kot eden osrednjih izvrševalcev vladne propagande podpiral nameščanje ruskih vojakov v Ukrajini. Kiseljov je sicer šef nove ruske državne tiskovne agencije, ki je nastala po spornem zaprtju dolgoletne agencije Ria Novosti.

Poleg podpredsednika ruske vlade Dmitrija Rogozina, nekdanjega ruskega veleposlanika pri zvezi Nato, so na seznamu še Putinova svetovalca Vladislav Surkov in Sergej Glazjev, predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko in predsednik dume Sergej Nariškin. Vsi zaradi javne podpore priključitvi Krima Rusiji oziroma nameščanju ruskih vojakov v Ukrajini, je pojasnjeno v Uradnem listu EU.

Za zdaj brez gospodarskih sankcij Za gospodarske sankcije se vrh še ni odločil. Te pridejo na vrsto, če bo Rusija še naprej zaostrovala razmere. Vsak nadaljnji korak Rusije, ki bi destabiliziral razmere v Ukrajini, bo imel dodatne in daljnosežne posledice za gospodarske odnose med Rusijo in članicami EU, so poudarili voditelji. Voditelji so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi nabor morebitnih ukrepov proti Rusiji na vseh gospodarskih področjih. Ta vključujejo energijo, trgovino in embargo na orožje.

So se pa voditelji članic EU zavzeli, da mora unija zmanjšati energetsko odvisnost, predvsem od Rudije. Evropski komisiji so naložili, da do junija pripravi konkreten načrt. Za slovenski projekt o Južnem toku to v tem trenutku ne pomeni nič konkretnega, je ocenila predsednica vlade Alenka Bratušek.

K takemu ukrepu je EU pozvala tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Glede današnje odločitve vrha EU pa opozarjajo, da niso sprejeli nobenih jasnih ukrepov.

"Ohraniti moramo mirno kri" Poleg tega so voditelji podprli zamrznitev pogajanj o članstvu Rusije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Vsi moramo ohraniti mirno kri, je še poudaril Van Rompuy. Vrh EU odločno verjame, da v 21. stoletju ni prostora za uporabo sile in prisilo k spreminjanju meja v Evropi, so v sklepih še izpostavili voditelji ter Rusijo znova pozvali k dialogu z Ukrajino.

Podpisan politični sporazum z Ukrajino EU je medtem z začasnim predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Sporazum so poleg predsednika Evropskega sveta Van Rompuy in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa podpisali voditelji vseh članic. Podpis celovitega sporazuma je bil predviden lani novembra, vendar ga je tedanji, nato odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil. To je tudi sprožilo proteste, menjavo vlade in krizo v Ukrajini.

Rusiji ne smemo dovoliti, da uporablja energijo kot novo jedrsko orožje, je danes v Bruslju poudaril Jacenjuk. Treba je razmišljati o zagotovitvi energetske neodvisnosti celotne EU, je še ocenil in dejal, da Rusija kaznuje Ukrajino za njeno "evropsko izbiro" s podvojitvijo cene plina.

Beneška komisija: Ni pravne podlage za razpis krimskega referenduma Beneška komisija, ki je svetovalno telo Sveta Evrope, je danes s konsenzom sprejela mnenje o referendumu na Krimu, na katerem so se prebivalci tega polotoka minulo nedeljo odločili za odcepitev od Ukrajine in priključitev Rusiji. Komisija je ocenila, da z vidika ukrajinske ustavne ureditve ni podlage za razpis tega referenduma. Kljub temu je zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, potrdil pripojitev Krima Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ukrep podpisal kasneje danes. Pred tem je Putin sporočil, da Rusija proti ZDA ne bo sprejemala novih protisankcij.

Članice Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) pa so se dogovorile za napotitev civilne opazovalne misije v Ukrajino, potem ko je Rusija umaknila svoje zadržke. Misija bo sprva imela sto opazovalcev, na Krimu pa ne bo nameščena.