Četrtek, 30. 6. 2016, 9.53
7 let, 2 meseca
En teden po usodnem referendumu: Kaj brexit spreminja na Balkanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,98
2
Preden se bo EU spet želela širiti na Zahodni Balkan, bo najprej morala strniti svoje vrste in si oddahniti od vseh kriz, s katerimi se spopada v zadnjih letih, poudarja profesor in poznavalec zunanje politike Bogomil Ferfila.
Države nekdanje Jugoslavije so si za cilj zadale članstvo v EU, podobno kot je to storila Slovenija, ko je krenila na pot samostojnosti. A razmere so danes drugačne, mnogi ravno prehitro širitev EU tudi na manj razvite države (Romunijo, Bolgarijo) krivijo za vse manjše zadovoljstvo evropskih državljanov z EU. Vprašanje migrantov pa je bilo tisto, zaradi katerega so se Britanci na koncu odločili za samostojno pot zunaj EU.
Kje na evropski poti so države Zahodnega Balkana
- Hrvaška je polnopravna članica EU postala 1. julija 2013.
- Srbija je država kandidatka za članstvo v EU postala 1. marca 2012. Evropski svet je konec junija 2013 odobril začetek pogajanj za polnopravno članstvo države v Uniji, 1. septembra istega leta pa je začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Srbijo. Pogajanja za članstvo so se z odprtjem prvih dveh poglavij začela konec lanskega leta.
- Albanija je od konca junija 2014 kandidatka za članstvo v EU.
- Makedonija je status države kandidatke dobila že leta 2005, a do danes se formalni proces pridruževanja EU še ni začel. Največja ovira je spor z Grčijo glede uradnega imena države.
- Bosna in Hercegovina ima trenutno status države kandidatke. Z EU ima država podpisane številne sporazume, med drugim je lani začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.
- Črna gora je med državami Zahodnega Balkana na najboljši poti, da postane nova država članica EU. Trenutno je odprtih 22 poglavij od 33, država pa je uspešno končala pogajanja v dveh poglavjih.
- Kosovo ima status potencialne kandidatke. 1. aprila letos je začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazume ureja odnose med EU in posamezno državo.
Šibka EU pomeni tudi več možnosti za velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, da okrepijo svoj položaj v regiji. Srbija je že tradicionalna ruska zaveznica, ki si želi evropske integracije, Kitajska pa ima z novo svileno potjo na Balkanu velike gospodarske načrte.
Kakšna evropska prihodnost je pred državami Zahodnega Balkana?
Klemen Grošelj, strokovnjak za geopolitiko
"Ključni element za nadaljnji evropski razvoj Balkana bo, ali bo EU uspelo stabilizirati družbe in države, ki imajo lastne notranjepolitične dinamike," pravi Klemen Grošelj.
Prvo vprašanje je, ali se bo brexit sploh zgodil. Dejstvo je, da bo po odločitvi za brexit sledilo notranje preoblikovanje in prestrukturiranje Unije, in to ne glede na to, ali bo Velika Britanija EU zapustila ali ne. Pred nami je obdobje, ko se bo EU spraševala, kakšna si želi biti v prihodnosti. To bo na koncu definiralo, kakšna bo politika Unije do držav Zahodnega Balkana, ki imajo ambicijo in željo postati članice Unije, a veliko pomembnejši od želja držav bodo notranji integracijski procesi v EU.
Mislim, da se bo EU notranje oblikovala tako, da se bo bolj povezala, hkrati pa bo za vse te države, ki imajo evropske ambicije, in tiste, ki ne bodo članice, morala razviti mehanizem, da jih bo pritegnila k sebi. Ali bo šlo za neke vrste pridruženo članstvo ali ekonomsko partnerstvo, je težko reči.
Poleg same EU bodo na proces približevanja pomembno vplivale tudi notranjepolitične dinamike v samih državah Zahodnega Balkana. S tega vidika bo močno opazen vpliv brexita. EU je namreč močno oslabljena, postala je še šibkejši globalni igralec in v ta vakuum bi lahko vstopili novi igralci, kot so Rusija in ZDA, vse močnejši akter v regiji postaja tudi Turčija. Ne smemo pozabiti niti na Kitajsko, ki ima na Balkanu izredne strateške interese s svojo novo svileno potjo.
Ključni element za nadaljnji evropski razvoj Balkana bo, ali bo EU uspelo stabilizirati družbe in države, ki imajo lastne notranjepolitične dinamike. V Makedoniji že več mesecev potekajo notranjepolitična trenja, Srbija je postala prizorišče merjenja moči med ZDA in Rusijo, daytonska Bosna se spoprijema z vrsto težavami, Črna gora je na videz stabilna država, ki se pridružuje zvezi Nato, je pa vprašanje, kako bo širši kontekst razvoja Balkana vplival na njeno stabilnost. Še najstabilnejša je v tem trenutku Albanija.
Bogomil Ferfila, profesor in poznavalec zunanje politike
Po mnenju Ferfile širitev EU na Zahodni Balkan trenutne ne pride v poštev.
Menim, da je brexit odraz pridružitvenega vala, v katerem je v EU vstopila tudi Slovenija in ki je namesto nekaj najrazvitejših članih vključil celotno Vzhodno Evropo. Tako je v veliki meri razvodenel gospodarsko komponento združevanja. Prišli so valovi poljskih, bolgarskih in romunskih delavcev, ki so razburkali britansko javnost, ravno ta priseljeniški pritisk pa je bil eden od odločilnih dejavnikov, ki so povzročili brexit.
Res je, da se je to nanašalo na zadnje begunske tokove, saj so se Britanci počutili ogrožene zaradi prišlekov, o katerih niso mogli sami odločati, saj je bil to vpliv EU.
Evropska unija oziroma to, kar je po brexitu ostalo od nje, absolutno potrebuje konsolidacijo, strnitev vrst in oddih od vseh kriz, ki jo pestijo zadnja leta. V mislih imam finančno, begunsko in politično krizo, ki ves čas oblivajo Unijo. Kakršnekoli odločitve v smeri nadaljnje širitve so absolutno prenagljene. Položaji nekaterih velesil, na primer Kitajske in pa Rusije v Srbiji, so zelo močni, vendar mislim, da tudi Evropka ni v položaju klasične velesile. Njena trdna, vojaška moč ne obstoja, ima pa mehko gospodarsko in politično moč.
Tine Kračun, poznavalec balkanske geopolitike
"EU ima v tem trenutku poleg izstopa Velike Britanije iz Unije na mizi še ogromno drugih težav in nadaljnja širitev na države Zahodnega Balkana v prihodnjih letih ne bo na vrhu agende," meni Tine Kračun.
V Evropski uniji se ogromno govori in posvetuje o tem, kakšna prihodnost je pred njo. EU je v tem trenutku videti še precej enotna, je pa tako, da se lahko, potem ko bo Velika Britanija sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz povezave, in v dveh letih, kolikor naj bi trajala izstopna pogajanja, marsikaj spremeni. Imeli bomo namreč 27 držav, vsako s svojimi interesi v odnosu do Velike Britanije, kar bo pomenilo nov preizkus evropske enotnosti.
EU ima v tem trenutku poleg izstopa Velike Britanije iz Unije na mizi še ogromno drugih težav in nadaljnja širitev na države Zahodnega Balkana v prihodnjih letih ne bo na vrhu agende. To bo za regijo velik preizkus, saj bi lahko načelo status quo pri ravnotežju moči interesov svetovnih velesil na območju Zahodnega Balkana. EU je na tem območju prisotna predvsem prek raznih razvojnih skladov in investicij.
Gospodarski interesi v teh državah so predvsem interesi gospodarskih družb, manj posameznih držav EU, še najmanj pa Unije kot takšne. Če se bodo pojavile turbulence v delovanju EU kot posledica brexita, bo to oslabilo EU in posledično se bosta tudi vloga in moč EU v državah Zahodnega Balkana dodatno zmanjšali.
Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH.
"Za države Zahodnega Balkana bistveno, da pokažejo svojo privrženost evropski integraciji in ostanejo osredotočene na izpolnjevanje pogojev oziroma zavez, ki so jih dale Evropski uniji," poudarja Inzko.
Brexit in približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji sta dve različni vprašanji, ki ju ne gre povezovati. Obenem je jasno, da bo brexit pomembna tema v Evropi, ki bo verjetno sprožila poglobljeno razpravo med članicami in znotraj članic EU, kakšna naj bo prihodnja evropska povezava. Te razprave bodo v središču pozornosti v Evropi.
In prav zaradi tega je za države Zahodnega Balkana bistveno, da pokažejo svojo privrženost evropski integraciji in ostanejo osredotočene na izpolnjevanje pogojev oziroma zavez, ki so jih dale Evropski uniji. Osredotočenost na cilj in izpolnjevanje pogojev še posebej poudarjam, ker se nekateri politiki na Zahodnem Balkanu sorazmerno hitro začnejo ukvarjati s vprašanji, ki niso bistvena ali pa so zunaj njihovega dosega.
2