Torek,
22. 1. 2013,
21.58

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

drama ugrabitev

Torek, 22. 1. 2013, 21.58

3 leta, 1 mesec

Drame s talci: od Alžirije do Münchna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zadnja drama s talci, ki se je zgodila v Alžiriji, je spodbudila zavedanje, da je bilo v preteklosti kar nekaj podobnih, ki pa niso bile osredotočene le na eno državo ali celino.

Zajetje talcev in bombni napadi v Mumbaju Ena izmed večjih kriz s talci so bili sloviti teroristični napadi v Mumbaju. Novembra 2008 je deset islamskih teroristov, sicer pripadnikov pakistanske teroristične organizacije Lashkar-e-Taiba, zavzelo več poslopij v mestu, med njimi železniško postajo Čatrapati Šivaji Terminus, priljubljeno restavracijo in kavarno Leopold, hotela Taj Mahal Palace in Oberoi Trident ter judovski center Nariman. Ko so napadalci zavzeli hotela in judovski center, so v njih zadrževali tudi talce, po treh dnevih je bilo vsega konec, v napadih, ki jih je ostro napadla svetovna javnost, je umrlo 166 ljudi in devet napadalcev. Edini napadalec, ki je preživel, je bil novembra lani obsojen na smrt z obešanjem.

Čečenski skrajneži v dveh letih zavzeli gledališče in šolo Šole in različne javne ustanove so zaradi množičnega obiska ljudi toliko bolj privlačne za teroriste in morebitne ugrabitelje. V Rusiji se še dobro spominjajo incidenta v moskovskem gledališču Dubrovka iz leta 2002, v katerem so glavno vlogo znova odigrali čečenski skrajneži, ti so z zavzetjem 850 talcev zahtevali umik Rusije iz Čečenije in konec druge čečenske vojne, podobne zahteve so sledile tudi dve leti pozneje v Beslanu. Približno 40 do 50 Čečenov je gledališče zavzelo med drugim dejanjem predstave Nord-Ost, po tretjem dnevu pa so ruske oblasti prek prezračevalnega sistema v dvorano spustile plin, zaradi česar so povzročili paniko tako med napadalci kot med talci. Ko je plin začel učinkovati, so v gledališče vstopile ruske varnostne sile in zavzele gledališče. Kriza se je končala z najmanj 33 mrtvimi uporniki in 129 umrlimi talci.

Leta 2004 so čečenski skrajneži zavzeli šolo v Beslanu v Severni Osetiji, v kateri je bilo v času napada približno 1.100 ljudi, med njimi 777 otrok. Čečenski komandosi, ki so delali v imenu vodje čečenskega osvobodilnega gibanja Šamila Basajeva, so zahtevali priznanje Čečenije v Združenih narodih (ZN) in umik Rusije iz Čečenije. Tri dni po začetku napada so ruske varnostne sile vstopile v šolski objekt s tanki, raketami in drugim težkim orožjem, pri tem pa je najmanj 334 talcev umrlo, med njimi je bilo 186 otrok.

V Sahari je leta 2003 izginilo 32 Evropejcev Leto 2003 je bilo travmatično za 32 Evropejcev, ki so se potepali po Sahari, ugrabili so jih islamski skrajneži, ki so bili povezani z Al Kaido. V skupini evropskih turistov je bilo 16 Nemcev, deset Avstrijcev, štirje Švicarji, Nizozemec in Šved. Izginili so v saharski puščavi, pozneje so njihovi ugrabitelji zahtevali odkupnino, česar pa alžirske in nemške oblasti nikoli niso uradno potrdile. Po številnih pogajanjih alžirske vlade z ugrabitelji so ti po mesecu dni zajetja izpustili na prostost prvo skupino talcev. Preostale talce so izpustili po treh mesecih. Še danes pa ni znano, ali je Nemčija plačala visoko odškodnino.

Ugrabitve letal med tarčami teroristov V preteklosti pa je bilo tudi kar nekaj ugrabitev letal, pri čemer so njihovi potniki postali talci ugrabiteljev. Leta 1999 je pet pripadnikov pakistanske teroristične skupine Harkat-ul-Mujahideen ugrabilo letalo indijske družbe Indian Airlines, na katerem je bilo 176 potnikov. Ugrabitelji so nadzor nad letalom prevzeli kmalu po tem, ko je to vstopilo v indijski zračni prostor. Zaradi pomanjkanja goriva so morali pristati v Amritsaru v Indiji, vendar so ugrabitelji prisilili pilota, naj vzleti, še preden so dotočili gorivo. Nato so pristali v Lahoreju v Pakistanu, kjer so dotočili gorivo, potem pa se podali v Dubaj, tam so ugrabitelji izpustili 27 ljudi, med njimi tudi ranjenega potnika, večkrat so ga namreč zabodli, vendar je umrl, še preden je dobil nujno pomoč. Letalo je nazadnje pristalo v Kandaharju v Afganistanu, kjer je talibanska vlada vodila pogajanja z ugrabitelji. Dosegli so, da so izpustili vse potnike, umrl je le eden.

Podobna letalska ugrabitev se je zgodila tudi leta 1985, ko sta dva pripadnika teroristične skupine Hezbolah in islamskega džihada ugrabila letalo družbe Trans World Airlines in zahtevala izpustitev 700 šiitskih muslimanov, večinoma Libanoncev, iz izraelskih zaporov. Na krovu letala, ki je letelo iz Aten proti Rimu in nato proti Londonu, je bilo 153 potnikov in posadka. Ugrabitelja sta jih zadrževala tri dni, medtem pa sta Jude ločila od preostalih, nekaj potnikov pa celo pretepla. Ubila sta ameriškega marinca, nato pa po treh dneh izpustila vse talce, potem ko so bile njune zahteve deloma izpolnjene.

Palestinski skrajneži leta 1985 zavzeli italijansko križarko Istega leta so se štirje Palestinci, sicer pripadniki palestinske osvobodilne fronte, vkrcali na italijansko križarko Achille Lauro, ki je potovala iz egiptovskega mesta Aleksandrija proti Port Saidu. Palestince je še pred napadom zalotil eden od članov posadke, zato so morali hitro ukrepati in napasti. Kapitanu ladje so ukazali, naj ladjo obrne proti Tartusu v Siriji, zahtevali pa so izpustitev 50 Palestincev, ti so bili zaprti v izraelskem zaporu. Potem ko so jim sirske oblasti prepovedale pristanek v pristanišču, so ugrabitelji ubili invalidnega potnika Leona Klinghofferja, njegovo truplo pa vrgli z ladje. Ladja se je znova namenila proti Port Saidu, nato pa so se po dveh dneh ugrabitelji vdali in v zameno za varen prehod Egipta zapustili križarko.

Gverilci zasedli japonsko veleposlaništvo v Peruju Ugrabitelji so v preteklosti ogrožali različna veleposlaništva po svetu. Leta 1996 je marksistična revolucionarna skupina Tupaca Amaruja v Peruju zasedla japonsko veleposlaništvo, medtem ko so se številni diplomati in njihovi ugledni gostje perujske elite udeležili praznovanja ob rojstnem dnevu japonskega cesarja Akhita. Zahtevali so izpustitev njihovih pripadnikov iz perujskih zaporov in pregled vladnih gospodarskih reform. Ker pogajanja niso bila uspešna, se je perujska vlada po štirih mesecih odločila za vojaško posredovanje, pri čemer so ubili vse ugrabitelje.

Podobno dramo so diplomati doživljali tudi na iranskem veleposlaništvu v Londonu. Zasedli so ga skrajneži iz iranske province Khuzestan, ki so zahtevali neodvisnost province. Ugrabitelji so zadržali 26 ljudi, večinoma zaposlenih na veleposlaništvu, po šestih so zaradi neuspešnih pogajanj enega izmed talcev celo ubili. Britanske oblasti so se odločile za operacijo posebne specialne enote, s katero so rešili talce.

V Münchnu se je leta 1972 uresničila najhujša nočna mora Med vsemi dramami s talci najbolj izstopa ugrabitev 11 članov izraelske olimpijske ekipe leta 1972 na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu. Ugrabitelji so bili pripadniki palestinske skupine Črni september, zahtevali so izpustitev 234 zapornikov iz izraelskih zaporov, med njimi tudi dveh ustanoviteljev nemške frakcije rdeče armade Andreasa Baaderja in Ulrika Meinhofa. Ko se je poskus rešitve ponesrečil, so ugrabitelji ubili vse talce.