Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je dejal, da banka sicer lahko nudi finančno pomoč, a ne more dokončati dela posameznih vlad, ki morajo pomiriti finančne trge.
Draghi je tako v ponedeljkovem govoru v Amsterdamu dejal, da morajo politiki rešiti ključne težave Evrope, ECB pa jim pri tem lahko zgolj pomaga s posameznimi ukrepi, kot so poceni triletna posojila bankam, ki lahko stabilizirajo svoje finančno stanje, ter nižanje cene zadolževanja držav, kar ECB rešuje s kupovanjem državnih obveznic na prostem trgu.
Kljub ukrepom pa se gospodarstvo v 17 evropskih državah, kjer so prevzeli evro, spopada s krizo in z rekordno visoko brezposelnostjo. Pogoji zadolževanja se razlikujejo od države do države, zato podjetja zadolženih držav plačujejo več za posojila kot konkurenčna podjetja v sosednjih, finančno bolj stabilnih državah.
Z denarno politiko kupujemo samo čas
Po Draghijevih besedah morajo vlade zato sprejeti strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti njihovega gospodarstva, kar lahko storijo na primer z reformo trga dela, ki zmanjšuje ovire pri odpuščanju in zaposlovanju delavcev.
Vendar je bil pri tem jasen: "Strukturne reforme, proračunska konsolidacija in povrnitev zdravja bank niso niti odgovornost niti v mandatu denarne politike, ki jo vodi ECB." Draghi ne izključuje nadaljnjih finančnih pomoči državam, vendar pa pri tem ni razkril konkretnih oblik pomoči. Kot možnost je omenil lajšanje najemanja posojil za manjša in srednja podjetja, vendar pa opozarja, da s takšnimi ukrepi samo kupujemo čas, saj so po njegovem mnenju strukturne reforme nujne za ponovno rast gospodarstva.
Prevzemanje ukrepov ZDA ali Japonske bi bilo lahko sporno
Omenil je tudi ukrepe drugih centralnih bank, kot sta recimo ameriška ali japonska centralna banka, ki so kupovale vrednostne papirje drugih bank in tako v gospodarstvo vložile nov denar in znižale dolgoročne obrestne mere. Vendar Draghi opozarja, da so bili ti ukrepi narejeni "po meri" za velika gospodarstva, medtem ko bi bil prenos ukrepov na 17 članic evroskupine zapleten in sporen, saj ne obstaja način za določanje ciljne višine obresti, ki ne bi bil kontroverzen, prav tako pa bi bilo hitro sporno odločanje, od katerih držav naj ECB kupuje obveznice.
Evropska centralna banka je sicer spustila obrestno mero na rekordno nizkega 0,75 odstotka, kar pa je še vedno več kot obrestne mere ameriške ali angleške centralne banke. Po besedah analitikov nadaljnje znižanje obrestne mere ni izključeno.
3
