Dosmrtni javni uslužbenec? Nič več.

Javnih uslužbencev v Grčiji od leta 1911 ni bilo mogoče odpustiti. To pravico (privilegij, bi rekel marsikdo) jim je zagotavljala ustava, za kar je obstajal razlog: pred tem so bili žrtve strankarskega interesa, ko je vsaka vlada odpustila javne uslužbence, da bi lahko svojim prijateljem zagotovila donosne službe v javni upravi. V zadnjem desetletju pa se je zaposlovanje v javni upravi približalo drugemu ekstremu – tudi v primerih hudih kršitev so javni uslužbenci zadržali svoje službe.

Nedavno so grški mediji razkrili, kako absurdno je pravilo, da se javnih uslužbencev ne odpušča. Policist, ki je leta 2008 ubil 15-letnika in bil za to obsojen na dosmrtni zapor, še vedno prejema 30 odstotkov svoje plače. Ta primer pa ni izjema, so poročali grški mediji.

"Spremembo statusa javnih uslužbencev in njihovo pravico do določene plače lahko doseže le policijski disciplinarni svet," je za Deutsche Welle (DW) pojasnila novinarka Maria Psara, ki je prva objavila zgodbo. Njena preiskava je pokazala, da je policistovemu odvetniku uspelo zavlačevati z odločitvijo. Šele ko so mediji objavili zgodbo, se je sestal disciplinarni svet in razpravljal o primeru.

1.500 uslužbencev naj bi dalo odpoved Sledilo je odkritje več podobnih primerov. Dva mestna uradnika, ki sta naročila umor župana v nekem mestu na severu Grčije, tudi po aretaciji še naprej prejemata polovico svoje nekdanje plače. Nekdanji prvi blagajnik mesta Solun pa še naprej prejema 25 odstotkov svoje plače, čeprav je za rešetkami zaradi poneverb. Neki drugi javni uslužbenec pa še naprej vsak mesec prejema celo plačo, čeprav so ga v zadnjem desetletju redko videli na njegovem delovnem mestu.

Takšnim in podobnim zgodbam bo sprejeta reforma naredila konec, obljublja grška vlada. Koalicija treh strank pod vodstvom Antonisa Samarasa je napovedala, da mora 1.500 javnih uslužbencev, ki so kršili zakon, dati odpoved, 13.500 uslužbencev pa bodo do konca naslednjega leta odpustili. Odločitev bo gotovo pozdravila trojka, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) in ki Atene že več let poziva k večji učinkovitosti javne uprave.

Odpuščene delavce bodo nadomestili novi Vendar pa je napovedi o odpuščanju 15 tisoč javnih uslužbencev sledila napoved ministra za notranje zadeve, da bodo enako število novih ljudi nato zaposlili, s čimer je zelo presenetil mednarodno skupnost. "Odpuščanje javnih uslužbencev ni varčevalni ukrep sam po sebi, temveč prvi korak bolj obsežnih strukturnih reform. Torej ne gre za to, da bi privarčevali 300 milijonov evrov z odpuščanjem 15 tisoč ljudi, temveč gre za zamenjavo nekvalificiranih delavcev z mlajšimi in bolj učinkovitimi," je pojasnil Dmitris Tsiodras, politični analitik in nekdanjih tiskovni predstavnik vlade. Tsiodras verjame, da ni težava v državnem aparatu samem, pač pa v tem, da so številni javni uslužbenci svoje službe dobili zaradi pravih povezav s pravimi ljudmi in ne zato, ker bi bilo najboljši za to delo.

Še pred nekaj leti grška vlada niti ni natančno vedela, koliko uslužbencev sploh ima. Šele poleti 2010 je tedanji finančni minister Giorgos Papakonstantinou registriral vse javne uslužbence. Našteli so jih približno 768 tisoč, kar pa ni vključevalo zaposlenih v lokalnih upravah. Zaradi pritiska trojke naj bi se ta številka do zdaj zmanjšala na okoli 644 tisoč. Tsiodras meni, da ta številka ni tako zelo visoka, kakor se ustvarja vtis v (evropski) javnosti. Trdi, da je v primerjavi s številom zaposlenih v državnih upravah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) povprečna.

Iz ene v drugo skrajnost? Grčija mora ustvariti učinkovito državno administracijo, ki je sposobna narediti Grčijo gospodarsko konkurenčno. Tsiodras se zaveda, kako zelo težko bo to. "Državni aparat se je upiral reformam, obstaja strah pred novimi," pravi in dodaja, da je do zdaj obstajala mentaliteta izenačevanja, kar je pomenilo, da so bili marljivi in ambiciozni uslužbenci plačani enako kot leni uslužbenci. To poskuša vlada zdaj spremeniti, pojasnjuje.

Čas bo pokazal, ali bo reforma prinesla potrebne spremembe. Novinarka Psara je skeptična in opozarja na nevarnost novega sistema, v katerem bodo javni uslužbenci ponovno prepuščeni na (ne)milost političnih strank. "Pazljivi moramo biti, da ne bomo šli v drugo skrajnost," pravi in predstavlja možen scenarij, da bi nedolžni ljudje končali na sodišču zaradi lažnih obtožb. "Preteklo bi veliko let, preden bi dokazali nedolžnost in si povrnili ugled. Tega si vlada zagotovo ne želi," meni.

Za trojko pa je pomembna le ena stvar, obljuba o odpustitvi 15 tisoč uslužbencev do konca leta 2014 je predpogoj za naslednji obrok pomoči Grčiji v višini 8,8 milijarde evrov.