Četrtek, 27. 9. 2018, 17.41
6 let, 2 meseca
Domnevna žrtev Bretta Kavanaugha v senatu opisala spolni napad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,54
6
Profesorica psihologije z univerze Palo Alto Christine Blasey Ford je v senatu dejala, da je ob napadu skušala kričati na pomoč, vendar ji je Brett Kavanaugh zatisnil usta in zdelo se ji je, da jo bo po nesreči zadušil.
Profesorica psihologije z univerze Palo Alto v Kaliforniji Christine Blasey Ford je v senatnem odboru za pravosodje ameriškega kongresa opisala spolni napad sedanjega kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha leta 1982 v Marylandu in razložila okoliščine, ki so jo pripeljale do tega, da spregovori.
Fordova je dejala, da je bila kot 15-letnica na zabavi, kjer je pila pivo in šla v drugo nadstropje hiše na stranišče, ko sta prišla za njo Brett Kavanaugh in prijatelj Mark Judge ter jo potisnila v spalnico, zaklenila vrata in navila glasbo na glas. Kavanaugh se je vrgel nanjo na postelji in jo začel otipavati, slačiti in se drgniti ob njo. Judge je to opazoval in občasno Kavanaugha vzpodbujal, občasno pa ga poskušal prepričati, naj neha.
Skušala je kričati na pomoč, vendar ji je Kavanaugh zatisnil usta in zdelo se ji je, da jo bo po nesreči zadušil. Nato je na posteljo telebnil še Judge in vsi trije so se skotalili z nje, kar je Fordovi omogočilo beg. Zaklenila se je v kopalnico, počakala, da pijanca odideta dol po stopnicah, nato pa je zbežala iz hiše z občutkom neznanskega olajšanja, da ji nista sledila.
Bilo jo je sram povedati staršem
Po napadu je sama sebe prepričala, da na koncu koncev le ni bila posiljena, bilo jo je sram povedati staršem, da je bila na zabavi s fanti brez prisotnosti odraslih, kjer je pila pivo. Zgodbo brez imen je skozi leta povedala prijateljem in možu, preden sta se poročila. Ime je prišlo na dan leta 2012, ko sta se z možem sprla zaradi njene zahteve, da hiši dodajo nova vhodna vrata.
Na terapiji za zakonske težave je potem prišla na dan njena stara travma in tudi ime Bretta Kavanaugha. Dodatna vrata je podzavestno želela, da lahko pobegne, če se ji ponovi napad, ker je videla ime fanta, ki jo je napadel, kot možnega kandidata za vrhovno sodišče. Pozneje je videla, da je njegovo ime na kratkem seznamu Donalda Trumpa za vrhovno sodišče.
Ni se hotela izpostaviti temu, kar doživlja zdaj
Najprej je anonimno poklicala urad svoje kongresnice in opozorila na napad, nato podobno anonimno časopis Washington Post. Julija je Kavanaugh postal kandidat in so skupaj s kongresnico obvestili demokratsko senatorko iz Kalifornije Dianne Feinstein. Spet zaupno, ker se Fordov ni hotela izpostaviti temu, kar zdaj doživlja: grožnje s smrtjo, nadlegovanje družine, nesramna zmerjanja, vdori v elektronsko pošto in podobno.
Senatorka je dejala, da zgodbe ne bo izdala brez izrecnega dovoljenja Fordove, ki je oklevala do sredine septembra, nato pa jo je povedala Washington Postu. "Nisem hotela biti tu. Sem zelo prestrašena," je dejala Fordova in se skozi svojo izpoved borila s solzami.
Republikanski predsednik odbora za pravosodje Chuck Grassley je določil, da imajo senatorji za vprašanja na voljo le pet minut, vendar Fordovo sprašujejo le demokrati. Republikanski "fantje" se bojijo podobe nadlegovanja žrtve spolnega napada pred volitvami in so določili, da jo v njihovem imenu sprašuje republikanska tožilka iz Arizone Rachel Mitchell, ki ima izkušnje s pregonom spolnih napadov.
Kavanaugh odločno zanika njene obtožbe
Mitchellova je bila uvodoma zelo prijazna in je Fordovi dejala, da razume, da je prestrašena, in se ji vnaprej opravičuje. Nato jo je začela zasliševati o podrobnostih zgodbe in lovila nasprotja. Po Fordovi bo odbor znova zaslišal tudi Kavanaugha, ki odločno zanika njene obtožbe, prav tako obtožbe še najmanj treh drugih žensk.
Zaplet okrog Kavanaugha je v ospredju pozornosti ameriške javnosti, saj gre za prihodnost družbe v naslednjih desetletjih. Vrhovno sodišče potrjuje ali zavrača kongresne zakone in predsednikove odločitve, v primeru Kavanaughove potrditve pa se bodo ZDA začele premikati v desno.
Liberalce skrbi med drugim verjetnost odprave pravice do umetne prekinitve nosečnosti in podobno. Pravica do imenovanja vrhovnih sodnikov je glavni razlog, zakaj si ameriški krščanski konservativci zatiskajo nos pred najhujšimi izpadi predsednika Trumpa, ker je vrhovno sodišče najpomembnejše.
6