Dnevnik iz Guantanama

V preteklosti so že izšle knjige, ki so opisovale dogajanje v verjetno enem najbolj razvpitih zaporov na svetu, v Guantanamu. Po pričevanju izpuščenih zapornikov je bil posnet tudi film. Prav v tednu, ko so ameriške oblasti iz zapora na Kubi izpustile pet zapornikov, ki so jih naselile v Estonijo in Oman, pa je izšla tudi knjiga dnevniških zapiskov še vedno zaprtega zapornika.

Rokopis označen za strogo tajnost Mohamedou Ould Slahi je svoj dnevnik začel pisati poleti 2005. 466 strani, 120 tisoč besed o zaporu Guantanamo, o samici Camp Echa. Pisati je začel, ko so mu odobrili srečanje z odvetniki, misleč, da bo to pomagalo pri njegovi izpustitvi. Toda ameriške oblasti so njegov dnevnik označile za strogo tajnost, za gradivo, ki ga ne smejo videti tuji državljani in tuje obveščevalne službe.

Njegovi odvetniki so se šest let borili, da bi rokopis lahko izšel in da bi Slahi lahko bil izpuščen. Poleti 2012 je sodišče v ZDA razsodilo, da rokopis lahko objavijo, a z 2.500 cenzorskimi posegi.

Zvezni sodnik je že leta 2010 odobril tudi izpustitev Slahija, a se je ameriška vlada pritožila in postopek še vedno teče. Slahi je še vedno v zaporu, v isti celici, v kateri je napisal knjigo, ki je pretekli teden končno izšla v 20 državah. Britanski Guardian je še pred izidom objavil odlomke iz knjige.

Od leta 1992 na seznamu sodelavcev Al Kaide Tako kot vsa dozdajšnja pričevanja o razmerah v Guantanamu so tudi ta strašljiva. Slahi priča o mučenju, brezizhodnosti, krivici, o razmerah, v katerih so se znašli zaporniki, med katerimi večina ne ve, zakaj so tam. Slahi je zapornik številka 760.

Mohamedou Ould Slahi je iz Mavretanije. Njegova pot v Guantanamo se je začela v zgodnjih 90., ko je odpotoval v Afganistan, da bi se pridružil borcem proti prosovjetskemu režimu v Kabulu. Priznal je, da je imel leta 1992 stike z Al Kaido. Kmalu se je vrnil v Mavretanijo, a je bil od tedaj na ameriškem seznamu sodelavcev Al Kaide. Leta 2001 je sam odšel na policijo v zvezi z načrtovanjem bombnega napada na letališče v Los Angelesu. Sedem dni je bil v priporu, kjer ga je zaslišal tudi FBI.

Nato ga je CIA odpeljala v Jordanijo, kjer je bil osem mesecev v enem izmed skrivnih zaporov. Od tam so ga za dva tedna poslali v Afganistan, nato pa avgusta 2002 v Guantanamo. Nikoli niso našli nobenih dokazov, da bi res sodeloval v organiziranju kakršnihkoli napadov. Leta 2004 je od njegovega primera odstopil celo vojaški tožilec, češ da ni nobenih dokazov razen tistih, ki so jih pridobili z mučenjem.

Zapornike so izpostavljali mrazu Prav opisi mučenja so tisto, kar je ameriške oblasti najbolj zmotilo pred objavo njegovega dnevnika. Opisuje različne tehnike mučenja, ki jim je bil podvržen – od kratenja spanja, groženj s smrtjo, prisilnega pitja slane vode in potopitev v ledeno vodo do pretepanja ter mučenja uma in telesa. "Zasliševalci so dobro izurjeni, da izvedejo skoraj popolne zločine, ne da bi pustili vidne sledi. Nič ni prepuščeno naključju. Uporabljajo zastrašujoče metode, katerih učinek se pokaže šele pozneje," je zapisal.

Ena od metod je bila, da so zapornike izpostavljali mrazu. Zaprli so jih v sobo in klimatsko napravo nastavili na nič stopinj. Zaporniki, ki so jim zvezali roke, da se niso mogli ogreti, so bili v tako mrzlih sobah deset, dvanajst ur. "Lahko si predstavljajte, kaj mraz pomeni za nekoga iz Savdske Arabije," je zapisal.

Zapornike so vodili tudi na dolge vožnje z gliserji pod pretvezo, da jih bodo premestili v drug, še ostrejši zapor. V resnici pa je bila vožnja izgovor za mučenje, ker bi v primeru poškodb lahko v poročilo zapisali, da se je zapornik poškodoval med transportom. Na teh vožnjah so ga silili, da je pil morsko vodo, ga pretepali in ga nato vrnili v isti zapor.

Haluciniral in priznal neresnično Zaporniki so nenehno izpostavljeni verbalnemu žaljenju, grožnjam, da bodo pobili njihovo družino, pri zasliševanju pa sodelujejo tudi posebne arabske ekipe zasliševalcev iz Egipta in Jordanije.

Slahi v svojih zapiskih opisuje, da je bil izpostavljen dolgotrajnemu mučenju. "Začel sem halucinirati, slišal sem recitiranje Korana, slišal sem pogovore moje družine, glasbo iz svoje dežele. Pozneje so se pazniki norčevali iz tega in se pretvarjali, da so skriti duhovi. Bil sem na robu tega, da se mi zmeša," je zapisal.

Da bi se mučenje končalo, je začel pripovedovati laži. Zasliševalcem je dejal, da je načrtoval razstrelitev stolpa v Torontu. Na vprašanje zasliševalca, ali je to res, je odgovoril: "Vseeno mi je, dokler ste vi zadovoljni. Če želite to kupiti, vam prodam."

V zaporu še 122 zapornikov "Mohamedoujeva knjiga nam pripoveduje o človeku, ki ga muči ameriška vlada, ne da bi ga česarkoli obtožila," opozarja Hina Shamsi, odvetnica neprofitne organizacije The American Civil Liberties Union, ki se zavzema za njegovo izpustitev.

V Guantanamu je še vedno zaprtih 122 zapornikov. Čeprav si ameriški predsednik Barack Obama prizadeva, da bi zmanjšal število zaprtih, Guardian navaja besede dobro obveščenega vira, ki meni, da je malo verjetno, da bi Slahi letos odšel na prostost.